Page 51 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 51
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 51
• vsaj 1.000 stavb in povprečno vsaj 190 stanovanj na 100 stavb ali
• vsaj 290 stanovanj na 100 stavb.
Dejansko ne gre zgolj za velikostni kriterij, ampak je le-ta kombiniran
tudi z gostoto, ki pa ni izražena na površino, temveč na stavbo, in ne s šte-
vilom prebivalcev, temveč s številom stanovanj. Gostote, izražene na po-
vršino, so po našem mnenju problematične zaradi tega, ker so odvisne od
praznega (neposeljenega) prostora, ki ga obsega območje naselja. Tega je pri
enih naseljih več, pri drugih manj, kar lahko bistveno vpliva na gostoto. Pri
gostoti stanovanj na hišno številko pa gre tudi za fiziognomski vidik, saj
večstanovanjske stavbe dajejo naselju drugačen videz, poleg tega pa stano-
valcem narekujejo tudi drugačen način življenja.
Primerjava nekaterih demografskih kazalnikov za mesta po Vrišerjevi,
statistični in opredelitvi mest in mestnih območij po »kriteriju
stavb«
Zanimalo nas je, kako se mestno prebivalstvo razlikuje po demograf-
skih kazalnikih, če ga opredelimo na različne načine. Za ponazoritev smo
izbrali samo starostno sestavo, izraženo s povprečno starostjo in indek-
som staranja. V spodnji preglednici (Preglednica 5) prikazujemo izračuna-
ne povprečne vrednosti za mestno prebivalstvo Slovenije za vsako od treh
opredelitev mest. Statistična opredelitev ima daleč največ mestnih območij
in s tem tudi največ mestnega prebivalstva, tako da po tej opredelitvi sto-
pnja urbanizacije skoraj dosega polovico prebivalstva Slovenije. Po kriteri-
ju stavb je število mest sicer večje kot je število Vrišerjevih mestnih obmo-
čij, a ker gre v prvem primeru samo za naselja, ki jim ni priključeno nobeno
obmestno naselje, je skupno število mestnih prebivalcev pri tej opredelitvi
najmanjše in stopnja urbanizacije v tem primeru znaša komaj nekaj čez dve
petini. Ker je Vrišer k mestom priključeval bistveno več obmestnih naselij,
kot so jih snovalci statistične opredelitve, se stopnji urbanizacije, računani
po teh dveh opredelitvah, razlikujeta zgolj za 2,8 odstotne točke.
Razlike v povprečni starosti prebivalcev med tremi različicami lah-
ko zaznamo šele na drugi decimalki, zaokroženo na eno decimalno mesto
so vrednosti v vseh treh primerih enake. Mestno prebivalstvo je bilo tako
na zečetku leta 2013 v povprečju dobrega pol leta starejše kot celotno slo-
vensko prebivalstvo (42,10 let). Razlike med skrajnimi vrednostmi so naj-
manjše v primeru Vrišerjevih mest (6,5 let), največje pa v primeru statistič-
ne opredelitve (8,9 let).
Tudi pri indeksu staranja so razlike med različnimi opredelitvami
mestnega prebivalstva zanemarljive. Zaokrožen na celo vrednost znaša in-
• vsaj 1.000 stavb in povprečno vsaj 190 stanovanj na 100 stavb ali
• vsaj 290 stanovanj na 100 stavb.
Dejansko ne gre zgolj za velikostni kriterij, ampak je le-ta kombiniran
tudi z gostoto, ki pa ni izražena na površino, temveč na stavbo, in ne s šte-
vilom prebivalcev, temveč s številom stanovanj. Gostote, izražene na po-
vršino, so po našem mnenju problematične zaradi tega, ker so odvisne od
praznega (neposeljenega) prostora, ki ga obsega območje naselja. Tega je pri
enih naseljih več, pri drugih manj, kar lahko bistveno vpliva na gostoto. Pri
gostoti stanovanj na hišno številko pa gre tudi za fiziognomski vidik, saj
večstanovanjske stavbe dajejo naselju drugačen videz, poleg tega pa stano-
valcem narekujejo tudi drugačen način življenja.
Primerjava nekaterih demografskih kazalnikov za mesta po Vrišerjevi,
statistični in opredelitvi mest in mestnih območij po »kriteriju
stavb«
Zanimalo nas je, kako se mestno prebivalstvo razlikuje po demograf-
skih kazalnikih, če ga opredelimo na različne načine. Za ponazoritev smo
izbrali samo starostno sestavo, izraženo s povprečno starostjo in indek-
som staranja. V spodnji preglednici (Preglednica 5) prikazujemo izračuna-
ne povprečne vrednosti za mestno prebivalstvo Slovenije za vsako od treh
opredelitev mest. Statistična opredelitev ima daleč največ mestnih območij
in s tem tudi največ mestnega prebivalstva, tako da po tej opredelitvi sto-
pnja urbanizacije skoraj dosega polovico prebivalstva Slovenije. Po kriteri-
ju stavb je število mest sicer večje kot je število Vrišerjevih mestnih obmo-
čij, a ker gre v prvem primeru samo za naselja, ki jim ni priključeno nobeno
obmestno naselje, je skupno število mestnih prebivalcev pri tej opredelitvi
najmanjše in stopnja urbanizacije v tem primeru znaša komaj nekaj čez dve
petini. Ker je Vrišer k mestom priključeval bistveno več obmestnih naselij,
kot so jih snovalci statistične opredelitve, se stopnji urbanizacije, računani
po teh dveh opredelitvah, razlikujeta zgolj za 2,8 odstotne točke.
Razlike v povprečni starosti prebivalcev med tremi različicami lah-
ko zaznamo šele na drugi decimalki, zaokroženo na eno decimalno mesto
so vrednosti v vseh treh primerih enake. Mestno prebivalstvo je bilo tako
na zečetku leta 2013 v povprečju dobrega pol leta starejše kot celotno slo-
vensko prebivalstvo (42,10 let). Razlike med skrajnimi vrednostmi so naj-
manjše v primeru Vrišerjevih mest (6,5 let), največje pa v primeru statistič-
ne opredelitve (8,9 let).
Tudi pri indeksu staranja so razlike med različnimi opredelitvami
mestnega prebivalstva zanemarljive. Zaokrožen na celo vrednost znaša in-
