Page 49 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 49
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 49
novanjskimi zgradbami na drugi. Seveda pa tak način delitve zahteva deli-
tev znotraj naselij, ki pa nima podlage v upravni delitvi.
Vrišerjeva opredelitev mest in mestnih območij
Manj kot desetletje pred zadnjo, zgoraj obravnavano statistično opredelit-
vijo mest ( (Pavlin et al., 2003) je svojo opredelitev mest in mestnih obmo-
čij objavil Vrišer (1995). Njegovo delo se je navezovalo na oblikovanje novih
občin oziroma tako imenovano uvajanje lokalne samouprave. Ob tem je
bilo treba razrešiti tudi vprašanje, katere občine naj bi izpolnjevale kriteri-
je za uvrstitev v kategorijo mestnih občin. Ekspertizo na to temo je izdelal
tudi Drozg (Drozg, 1999b). Vrišer je svoj predlog mest in mestnih območij
izdelal v treh različicah, upošteval pa je naslednje kriterije:
• velikost (število prebivalcev)
• rast (indeksa rasti 1991/1953 in 1991/1981)
• velikost zaposlitvene funkcije (število zaposlenih)
• pomen zaposlitvene funkcije (razmerje bivajoči/zaposleni)
• delež kmečkega prebivalstva
• stopnja centralnosti
• število mestnih funkcij
• pomen središčne vloge (število prebivalcev v gravitacijskem obmo-
čju na vicinalni in mikroregionalni ravni)
• gostota prebivalstva (prebivalci na km2)
•• gospodarski pomen (družbeni proizvod v milijonih dinarjev leta
1990)
Za navedene kriterije je glede na dobljena povprečja postavil mejne
vrednosti in na podlagi doseganja oziroma preseganja mejne vrednosti vsa-
kemu naselju z 2.000 in več prebivalci pripisal eno točko (v nekaterih pri-
merih ob preseganju višjega praga dve) za vsak kriterij. Ovrednotena na-
selja so dobila od najmanj 2 točk do največ 18. Različice A, B in C se med
seboj ne razlikujejo bistveno, gre pa za različen pristop pri tem, kaj je av-
tor upošteval kot mesto. V prvem primeru zgolj in samo to, kar je uprav-
no opredeljeno kot naselje. Pri različici B so posameznim naseljem dodana
še »tista naselja, ki so po mnenju republiškega zavoda za statistiko 'mestna
naselja' in so hkrati bolj ali manj zraščena z mestom« (Vrišer, 1995, 87).
Ker je bilo dodajanje zavoda za statistiko nedosledno, je avtor v različici C
dodal svoj, po enotnih kriterijih določen, nabor okoliških naselij, ki naj bi
spadala k mestom. Pri izboru je upošteval naslednja »merila:
• rast (indeksa rasti 1991/1953 (> 130) in 1991/1981 (> 104));
• delež kmečkega prebivalstva (< 7);
novanjskimi zgradbami na drugi. Seveda pa tak način delitve zahteva deli-
tev znotraj naselij, ki pa nima podlage v upravni delitvi.
Vrišerjeva opredelitev mest in mestnih območij
Manj kot desetletje pred zadnjo, zgoraj obravnavano statistično opredelit-
vijo mest ( (Pavlin et al., 2003) je svojo opredelitev mest in mestnih obmo-
čij objavil Vrišer (1995). Njegovo delo se je navezovalo na oblikovanje novih
občin oziroma tako imenovano uvajanje lokalne samouprave. Ob tem je
bilo treba razrešiti tudi vprašanje, katere občine naj bi izpolnjevale kriteri-
je za uvrstitev v kategorijo mestnih občin. Ekspertizo na to temo je izdelal
tudi Drozg (Drozg, 1999b). Vrišer je svoj predlog mest in mestnih območij
izdelal v treh različicah, upošteval pa je naslednje kriterije:
• velikost (število prebivalcev)
• rast (indeksa rasti 1991/1953 in 1991/1981)
• velikost zaposlitvene funkcije (število zaposlenih)
• pomen zaposlitvene funkcije (razmerje bivajoči/zaposleni)
• delež kmečkega prebivalstva
• stopnja centralnosti
• število mestnih funkcij
• pomen središčne vloge (število prebivalcev v gravitacijskem obmo-
čju na vicinalni in mikroregionalni ravni)
• gostota prebivalstva (prebivalci na km2)
•• gospodarski pomen (družbeni proizvod v milijonih dinarjev leta
1990)
Za navedene kriterije je glede na dobljena povprečja postavil mejne
vrednosti in na podlagi doseganja oziroma preseganja mejne vrednosti vsa-
kemu naselju z 2.000 in več prebivalci pripisal eno točko (v nekaterih pri-
merih ob preseganju višjega praga dve) za vsak kriterij. Ovrednotena na-
selja so dobila od najmanj 2 točk do največ 18. Različice A, B in C se med
seboj ne razlikujejo bistveno, gre pa za različen pristop pri tem, kaj je av-
tor upošteval kot mesto. V prvem primeru zgolj in samo to, kar je uprav-
no opredeljeno kot naselje. Pri različici B so posameznim naseljem dodana
še »tista naselja, ki so po mnenju republiškega zavoda za statistiko 'mestna
naselja' in so hkrati bolj ali manj zraščena z mestom« (Vrišer, 1995, 87).
Ker je bilo dodajanje zavoda za statistiko nedosledno, je avtor v različici C
dodal svoj, po enotnih kriterijih določen, nabor okoliških naselij, ki naj bi
spadala k mestom. Pri izboru je upošteval naslednja »merila:
• rast (indeksa rasti 1991/1953 (> 130) in 1991/1981 (> 104));
• delež kmečkega prebivalstva (< 7);
