Page 50 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 50
Mestno prebivalstvo Slovenije
• delež aktivnih bivajočih, ki delajo v drugem kraju v občini (> 62,5);
• koeficient med številom prebivalcev in zaposlenimi v naselju (> 2,2);
• gostota prebivalstva (> 1 prebivalec na ha)« (Vrišer, 1995, 89).
Na ta način je točkoval vsa naselja, ki bi lahko bila mesta, in presodil,
da »večina naselij, ki je dosegla šest ali več točk izkazuje mestni značaj«.
Nekoliko je bil v dvomih pri industrijskih naseljih Medvode in Ruše, tu-
rističnih naseljih Bled in Rogaška Slatina, manjših središčih, kot so Rad-
lje, Ribnica in Trebnje, ter satelitskih naseljih Lucija in Prevalje. Glede na
to, da večina naselij z doseženimi 5 točkami predhodno ni imela mestne-
ga statusa, je prišel do sklepa, da je razmejitev pri vrednostih med 5 in 6
ustrezna oziroma, kot zapiše, »prepričljiva«. Vzroke za slabši rezultat na-
selij »s pretežno urbanim značajem in urbano tradicijo (Gornja Radgona,
Ilirska Bistrica, Ljutomer, Lendava, Ormož)« pripisuje dejstvu, da imajo
50 šibko populacijsko zaledje, da se je njihova prebivalstvena rast ustavila, da
imajo prevelik delež kmečkega prebivalstva ali pa prenizko gostoto prebi-
valstva (Vrišer, 1995, 106).
Poleg pridruževanja obmestnih naselij mestom Vrišer predlaga še obli-
kovanje somestij, in sicer zanesljivo vsaj dveh:
• Ravne-Prevalje-Dobja vas in
• Piran-Portorož-Lucija,
nakaže pa še možnost, da bi somestje sestavljali tudi naselji Velenje in
Šoštanj. Pri navedenem koroškem somestju so Ravne na Koroškem (s pri-
ključeno Dobjo vasjo in Dobrijami v varianti C) dosegle 11 točk, Prevalje
pa 6, ob združitvi v somestje pa se je rezultat zvišal na 15 točk. V primeru
primorskega somestja je Piran sam zase dosegel 7 točk, Lucija 6 in Portorož
5, združeni v somestje pa 11. Število mest, skupaj z navedenima somestje-
ma, je tako po Vrišerjevi opredelitvi 54, medtem ko ima opredelitev Pavlina
in sodelavcev, ki jo bomo v nadaljevanju imenovali kar statistična, oprede-
ljena 104 mestna območja. Za obe razdelitvi v nadaljevanju podajamo ne-
kaj temeljnih demografskih podatkov, ki jih Statistični urad na svojem SI-
-stat portalu objavlja na ravni naselij.
Opredelitev mest po »kriteriju stavb«
Zgolj za primerjavo z zgoraj opisanima opredelitvama mest oziroma
mestnih območij smo na ravni naselij opredelili mestna območja z veliko-
stnim kriterijem, ki ga lahko imenujemo »kriterij stavb«. Po tem kriteri-
ju smo med mesta razvrstili tista naselja, ki so imela ob popisu leta 2002:
• vsaj 2.000 stavb ali
• delež aktivnih bivajočih, ki delajo v drugem kraju v občini (> 62,5);
• koeficient med številom prebivalcev in zaposlenimi v naselju (> 2,2);
• gostota prebivalstva (> 1 prebivalec na ha)« (Vrišer, 1995, 89).
Na ta način je točkoval vsa naselja, ki bi lahko bila mesta, in presodil,
da »večina naselij, ki je dosegla šest ali več točk izkazuje mestni značaj«.
Nekoliko je bil v dvomih pri industrijskih naseljih Medvode in Ruše, tu-
rističnih naseljih Bled in Rogaška Slatina, manjših središčih, kot so Rad-
lje, Ribnica in Trebnje, ter satelitskih naseljih Lucija in Prevalje. Glede na
to, da večina naselij z doseženimi 5 točkami predhodno ni imela mestne-
ga statusa, je prišel do sklepa, da je razmejitev pri vrednostih med 5 in 6
ustrezna oziroma, kot zapiše, »prepričljiva«. Vzroke za slabši rezultat na-
selij »s pretežno urbanim značajem in urbano tradicijo (Gornja Radgona,
Ilirska Bistrica, Ljutomer, Lendava, Ormož)« pripisuje dejstvu, da imajo
50 šibko populacijsko zaledje, da se je njihova prebivalstvena rast ustavila, da
imajo prevelik delež kmečkega prebivalstva ali pa prenizko gostoto prebi-
valstva (Vrišer, 1995, 106).
Poleg pridruževanja obmestnih naselij mestom Vrišer predlaga še obli-
kovanje somestij, in sicer zanesljivo vsaj dveh:
• Ravne-Prevalje-Dobja vas in
• Piran-Portorož-Lucija,
nakaže pa še možnost, da bi somestje sestavljali tudi naselji Velenje in
Šoštanj. Pri navedenem koroškem somestju so Ravne na Koroškem (s pri-
ključeno Dobjo vasjo in Dobrijami v varianti C) dosegle 11 točk, Prevalje
pa 6, ob združitvi v somestje pa se je rezultat zvišal na 15 točk. V primeru
primorskega somestja je Piran sam zase dosegel 7 točk, Lucija 6 in Portorož
5, združeni v somestje pa 11. Število mest, skupaj z navedenima somestje-
ma, je tako po Vrišerjevi opredelitvi 54, medtem ko ima opredelitev Pavlina
in sodelavcev, ki jo bomo v nadaljevanju imenovali kar statistična, oprede-
ljena 104 mestna območja. Za obe razdelitvi v nadaljevanju podajamo ne-
kaj temeljnih demografskih podatkov, ki jih Statistični urad na svojem SI-
-stat portalu objavlja na ravni naselij.
Opredelitev mest po »kriteriju stavb«
Zgolj za primerjavo z zgoraj opisanima opredelitvama mest oziroma
mestnih območij smo na ravni naselij opredelili mestna območja z veliko-
stnim kriterijem, ki ga lahko imenujemo »kriterij stavb«. Po tem kriteri-
ju smo med mesta razvrstili tista naselja, ki so imela ob popisu leta 2002:
• vsaj 2.000 stavb ali
