Page 72 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 72
Mestno prebivalstvo Slovenije
• nizka srednja gostota: 2,00 do 9,99 stanovanj na hišno številko
• visoka srednja gostota: 10,00 do 24,99 stanovanj na hišno šte-
25,00 do 49,99 stanovanj na hišno šte-
vilko 50,00 do 169,00 stanovanj na hišno šte-
• visoka gostota:
vilko
• zelo visoka gostota:
vilko
V prvi razred smo uvrstili prostorske okoliše, v katerih so povsem pre-
vladovale enostanovanjske stavbe, in so obsegali stanovanjska območja z
nizko gostoto stanovanj na hišno številko. Vanj je bilo ob več kot 160.000
enostanovanjskih stavbah vključenih manj kot 1.000 dvostanovanjskih in
zgolj 10 tristanovanjskih. V ta razred je tako vključena dobra tretjina vseh
stanovanjskih stavb v Sloveniji oziroma približno petina vseh stanovanj in
72 skoraj enak, petinski, je bil tudi delež prebivalstva leta 2011.
V drugi razred se že uvrščajo območja, kjer je nekaj več večstanovanj-
skih stavb, a gre še vedno za območja nizke gostote stanovanj na hišno šte-
vilko. Kar devet desetin vseh stavb v njem je enostanovanjskih, tudi sta-
novanj v enostanovanjskih stavbah je med vsemi stanovanji v tem razredu
še rahlo več kot tri četrtine. Glede na to, da je v ta razred uvrščenih skoraj
290.000 stanovanjskih stavb, kar je več kot pol od vseh v Sloveniji, zajema
tudi večino prebivalcev Slovenije, ki bivajo v enostanovanjskih hišah. Tudi
po deležu stanovanj od vseh v Sloveniji je ta razred krepko na prvem mes-
tu z dobro tretjino vseh stanovanj. Skupno je tako v prva dva razreda go-
stote vključenih več kot pol slovenskih stanovanj, ki so v enostanovanjskih
hišah (53,5 %), delež vseh stanovanj teh dveh razredov pa se že krepko prib-
liža dvema tretjinama (64,6 %). Delež prebivalcev, zajetih v prvi razred go-
stote, je za manj kot odstotno točko večji od deleža stanovanj, kar pomeni,
da je bil petinski. Drugi razred gostote pa je vključeval skoraj polovico vse-
ga slovenskega prebivalstva. Skupaj smo tako v prva dva razreda po podat-
kih popisa 2011 zajeli kar 70,2 % prebivalcev Slovenije.
Tretji razred je prehodni, od sorazmerno nizkih k nekoliko višjim go-
stotam, sem sodijo predvsem manjši stanovanjski bloki, a je tudi enostano-
vanjskih stavb še toliko, da je povprečna gostota še vedno pod deset stano-
vanji na hišno številko. Kot je razvidno iz grafikona (Slika 9), po deležu še
vedno prevladujejo enostanovanjske stavbe, a je štiri- do devetstanovanj-
skih več kot dvostanovanjskih. Več kot tretjina stanovanj v tem razredu je
bila v blokih z 10 do 24 stanovanji, nadaljnja, prav tako krepka, četrtina pa
v manjših blokih oziroma stanovanjskih hišah s 4 do 9 stanovanji. Skupni
delež je tako znašal kar 62,5 %, kar pomeni, da je bila krepka večina stano-
vanj v tem razredu v manjših in srednje velikih večstanovanjskih stavbah.
• nizka srednja gostota: 2,00 do 9,99 stanovanj na hišno številko
• visoka srednja gostota: 10,00 do 24,99 stanovanj na hišno šte-
25,00 do 49,99 stanovanj na hišno šte-
vilko 50,00 do 169,00 stanovanj na hišno šte-
• visoka gostota:
vilko
• zelo visoka gostota:
vilko
V prvi razred smo uvrstili prostorske okoliše, v katerih so povsem pre-
vladovale enostanovanjske stavbe, in so obsegali stanovanjska območja z
nizko gostoto stanovanj na hišno številko. Vanj je bilo ob več kot 160.000
enostanovanjskih stavbah vključenih manj kot 1.000 dvostanovanjskih in
zgolj 10 tristanovanjskih. V ta razred je tako vključena dobra tretjina vseh
stanovanjskih stavb v Sloveniji oziroma približno petina vseh stanovanj in
72 skoraj enak, petinski, je bil tudi delež prebivalstva leta 2011.
V drugi razred se že uvrščajo območja, kjer je nekaj več večstanovanj-
skih stavb, a gre še vedno za območja nizke gostote stanovanj na hišno šte-
vilko. Kar devet desetin vseh stavb v njem je enostanovanjskih, tudi sta-
novanj v enostanovanjskih stavbah je med vsemi stanovanji v tem razredu
še rahlo več kot tri četrtine. Glede na to, da je v ta razred uvrščenih skoraj
290.000 stanovanjskih stavb, kar je več kot pol od vseh v Sloveniji, zajema
tudi večino prebivalcev Slovenije, ki bivajo v enostanovanjskih hišah. Tudi
po deležu stanovanj od vseh v Sloveniji je ta razred krepko na prvem mes-
tu z dobro tretjino vseh stanovanj. Skupno je tako v prva dva razreda go-
stote vključenih več kot pol slovenskih stanovanj, ki so v enostanovanjskih
hišah (53,5 %), delež vseh stanovanj teh dveh razredov pa se že krepko prib-
liža dvema tretjinama (64,6 %). Delež prebivalcev, zajetih v prvi razred go-
stote, je za manj kot odstotno točko večji od deleža stanovanj, kar pomeni,
da je bil petinski. Drugi razred gostote pa je vključeval skoraj polovico vse-
ga slovenskega prebivalstva. Skupaj smo tako v prva dva razreda po podat-
kih popisa 2011 zajeli kar 70,2 % prebivalcev Slovenije.
Tretji razred je prehodni, od sorazmerno nizkih k nekoliko višjim go-
stotam, sem sodijo predvsem manjši stanovanjski bloki, a je tudi enostano-
vanjskih stavb še toliko, da je povprečna gostota še vedno pod deset stano-
vanji na hišno številko. Kot je razvidno iz grafikona (Slika 9), po deležu še
vedno prevladujejo enostanovanjske stavbe, a je štiri- do devetstanovanj-
skih več kot dvostanovanjskih. Več kot tretjina stanovanj v tem razredu je
bila v blokih z 10 do 24 stanovanji, nadaljnja, prav tako krepka, četrtina pa
v manjših blokih oziroma stanovanjskih hišah s 4 do 9 stanovanji. Skupni
delež je tako znašal kar 62,5 %, kar pomeni, da je bila krepka večina stano-
vanj v tem razredu v manjših in srednje velikih večstanovanjskih stavbah.
