Page 69 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 69
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 69
enta, Čuprovovega T, Cramerjevega V in Pearsonovega C. Po vseh izraču-
nanih koeficientih je najnižja stopnja povezanosti pri opredelitvi mestnega
prebivalstva »po gostoti« (številu prebivalcev na hišno številko). V Pregle-
dnici 7 so za vsak razred števila rojenih otrok prikazani samo deleži »me-
ščank«, glede na posamezno opredelitev. Po »statistični« opredelitvi je bil
delež vseh 15 let in več starih žensk, živečih v mestnih območjih, nekaj nad
polovičen. Pri »velikostni« opredelitvi je bil delež »meščank« približno
44-, pri opredelitvi po gostoti pa zgolj 32-odstoten. Rumena polja v pregle-
dnici prikazujejo nadpovprečne vrednosti za posamezen stolpec, to je tiste,
ki so večje od vrednosti v vrstici Skupaj. Modro so označene celice s pod-
povprečnimi vrednostmi. Najvišji deleži v posameznem stolpcu so zapisa-
ni s krepko pisavo.
Odstopanja deležev v posameznih razredih po številu rojenih otrok od
vrednosti iz vrstice Skupaj so sorazmerno velika. Če ne bi bila, bi to pome-
nilo, da razlik med »meščankami« in »nemeščankami« ni. χ2 bi bil v tem
primeru 0 oziroma zelo blizu 0. Enako seveda velja za kazalnike povezano-
sti, ki so izračunani iz njega.
Pri »statistični« in »velikostni« opredelitvi so odstopanja drugačna
kot pri »opredelitvi po gostoti«. Nadpovprečni vrednosti sta v razredih 0
in 1 otrok. Najbolj nadpovprečen je delež žensk, ki so rodile enega otroka.
Od tega razreda navzdol so vsi deleži podpovprečni in se z nekaj izjemami
zmanjšujejo z večanjem števila rojenih otrok na žensko. Za mesta je po teh
dveh opredelitvah značilna nadpovprečna zastopanost žensk z enim otro-
kom in žensk brez otrok, za nemestna naselja pa nadpovprečna zastopa-
nost žensk z dvema ali več otroki, pri čemer se ta nadpovprečnost stopnju-
je z naraščanjem števila otrok na žensko. Od 208 žensk, ki so rodile 10 in
več otrok, jih je po »statistični« opredelitvi med »meščanke« sodila le če-
trtina, čeprav so po tej opredelitvi »meščanke« sestavljale več kot pol žen-
skega prebivalstva Slovenije. Pri »velikostni« opredelitvi je to razmerje še
ekstremnejše (10 % : 44 %). φ-koeficient in drugi kazalniki kljub temu niso
kdo ve kako visoki in za obe opredelitvi skoraj enaki.
Pri »opredelitvi po gostoti« pa so, kot smo že omenili, vrednosti vseh
štirih kazalnikov povezanosti občutno nižje. To gre pripisati neustrezni
meji postavljenega kriterija »mestnosti«. Če za prvi dve opredelitvi velja,
da sta skladni s predpostavko, da imajo ženske v mestih manj otrok kot
ženske na podeželju, to za »opredelitev po gostoti« očitno ne velja. Izsto-
pata namreč deleža v razredih z devet ter deset in več otroki. To je logič-
na posledica neustreznega kriterija, saj v primeru, da vsi otroci še živijo pri
starših, stanovanja teh družin dosežejo kriterij mestnosti. Tudi če pogleda-
mo, kako se od razreda do razreda spreminjajo deleži, vidimo, da je giba-
enta, Čuprovovega T, Cramerjevega V in Pearsonovega C. Po vseh izraču-
nanih koeficientih je najnižja stopnja povezanosti pri opredelitvi mestnega
prebivalstva »po gostoti« (številu prebivalcev na hišno številko). V Pregle-
dnici 7 so za vsak razred števila rojenih otrok prikazani samo deleži »me-
ščank«, glede na posamezno opredelitev. Po »statistični« opredelitvi je bil
delež vseh 15 let in več starih žensk, živečih v mestnih območjih, nekaj nad
polovičen. Pri »velikostni« opredelitvi je bil delež »meščank« približno
44-, pri opredelitvi po gostoti pa zgolj 32-odstoten. Rumena polja v pregle-
dnici prikazujejo nadpovprečne vrednosti za posamezen stolpec, to je tiste,
ki so večje od vrednosti v vrstici Skupaj. Modro so označene celice s pod-
povprečnimi vrednostmi. Najvišji deleži v posameznem stolpcu so zapisa-
ni s krepko pisavo.
Odstopanja deležev v posameznih razredih po številu rojenih otrok od
vrednosti iz vrstice Skupaj so sorazmerno velika. Če ne bi bila, bi to pome-
nilo, da razlik med »meščankami« in »nemeščankami« ni. χ2 bi bil v tem
primeru 0 oziroma zelo blizu 0. Enako seveda velja za kazalnike povezano-
sti, ki so izračunani iz njega.
Pri »statistični« in »velikostni« opredelitvi so odstopanja drugačna
kot pri »opredelitvi po gostoti«. Nadpovprečni vrednosti sta v razredih 0
in 1 otrok. Najbolj nadpovprečen je delež žensk, ki so rodile enega otroka.
Od tega razreda navzdol so vsi deleži podpovprečni in se z nekaj izjemami
zmanjšujejo z večanjem števila rojenih otrok na žensko. Za mesta je po teh
dveh opredelitvah značilna nadpovprečna zastopanost žensk z enim otro-
kom in žensk brez otrok, za nemestna naselja pa nadpovprečna zastopa-
nost žensk z dvema ali več otroki, pri čemer se ta nadpovprečnost stopnju-
je z naraščanjem števila otrok na žensko. Od 208 žensk, ki so rodile 10 in
več otrok, jih je po »statistični« opredelitvi med »meščanke« sodila le če-
trtina, čeprav so po tej opredelitvi »meščanke« sestavljale več kot pol žen-
skega prebivalstva Slovenije. Pri »velikostni« opredelitvi je to razmerje še
ekstremnejše (10 % : 44 %). φ-koeficient in drugi kazalniki kljub temu niso
kdo ve kako visoki in za obe opredelitvi skoraj enaki.
Pri »opredelitvi po gostoti« pa so, kot smo že omenili, vrednosti vseh
štirih kazalnikov povezanosti občutno nižje. To gre pripisati neustrezni
meji postavljenega kriterija »mestnosti«. Če za prvi dve opredelitvi velja,
da sta skladni s predpostavko, da imajo ženske v mestih manj otrok kot
ženske na podeželju, to za »opredelitev po gostoti« očitno ne velja. Izsto-
pata namreč deleža v razredih z devet ter deset in več otroki. To je logič-
na posledica neustreznega kriterija, saj v primeru, da vsi otroci še živijo pri
starših, stanovanja teh družin dosežejo kriterij mestnosti. Tudi če pogleda-
mo, kako se od razreda do razreda spreminjajo deleži, vidimo, da je giba-
