Page 67 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 67
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 67
• izključno nizka gostota: 100 % hišnih številk z gostoto 9 in manj
oseb na hišno številko
• pretežno nizka gostota: nad 50 % hišnih številk z gostoto 9 in manj
oseb na hišno številko
• pretežno visoka gostota: 50 % in več hišnih številk z gostoto 10
oseb in več na hišno številko
• izključno visoka gostota: 100 % hišnih številk z gostoto 10 in več
oseb na hišno številko
Posamezne analize smo naredili tudi z združitvijo skupin iz zadnjih
treh alinej v kategorijo gosteje naseljenega (domnevno mestnega) prebival-
stva. Vseh prebivalcev, ki so 1. 1. 2011 živeli v stavbah z manj kot 10 prebi-
valci, je bilo 1.405.752 ali 68,6 %. Preostalih 31,4 % so bili prebivalci, ki se
uvrščajo v kategorijo gosteje naseljenega prebivalstva.
Problematičnost »kriterija števila prebivalcev na hišno številko«
Postavljena meja se je pri kriteriju števila prebivalcev na hišno številko te-
kom analiz pokazala kot problematična. Čeprav je bilo 1. 1. 2011 eno- do
štiričlanskih gospodinjstev v Sloveniji kar 91,3 %, je meja med devet in de-
set prebivalci na hišno številko vsaj v nekaterih primerih neustrezna, kar
ponazarjamo z naslednjima primeroma.
Ena od predpostavk o razlikah med mestnim in podeželskim prebival-
stvom je, da ima podeželsko prebivalstvo višjo rodnost, in tako lahko pri-
čakujemo, da se ženske v mestih od žensk na podeželju razlikujejo po šte-
vilu otrok, ki so jih rodile. V kritičnem trenutku popisa 2011 je v Sloveniji
živelo skoraj 900.000 žensk, ki so bile stare 15 let ali več. Med temi smo
podpopulacije meščank opredelili po:
• statistični opredelitvi (Pavlin in sodelavci) – statistična delitev
• kriteriju stavb (naša 1. opredelitev) – velikostna delitev
• kriteriju gostote deset in več prebivalcev na hišno številko – opre-
delitev po gostoti
Prvi dve opredelitvi temeljita na območjih naselij, tretja pa ne in bi
tako opredeljeno »mestno« prebivalstvo lahko bivalo kjerkoli. Pri tej
opredelitvi nas je predvsem zanimalo, kako se tako neprostorsko opredelje-
na subpopulacija razlikuje od prvih dveh.
Po prvih rezultatih se je pokazalo, da je postavljena meja med 9 in
10 prebivalci na hišno številko verjetno neustrezna. V naslednjih odstav-
kih sta prikazana primera, ki to potrjujeta. Zanesljivo postavljena meja ni
ustrezna, ko obravnavamo ženske po številu rojenih otrok. Družine z 9,
• izključno nizka gostota: 100 % hišnih številk z gostoto 9 in manj
oseb na hišno številko
• pretežno nizka gostota: nad 50 % hišnih številk z gostoto 9 in manj
oseb na hišno številko
• pretežno visoka gostota: 50 % in več hišnih številk z gostoto 10
oseb in več na hišno številko
• izključno visoka gostota: 100 % hišnih številk z gostoto 10 in več
oseb na hišno številko
Posamezne analize smo naredili tudi z združitvijo skupin iz zadnjih
treh alinej v kategorijo gosteje naseljenega (domnevno mestnega) prebival-
stva. Vseh prebivalcev, ki so 1. 1. 2011 živeli v stavbah z manj kot 10 prebi-
valci, je bilo 1.405.752 ali 68,6 %. Preostalih 31,4 % so bili prebivalci, ki se
uvrščajo v kategorijo gosteje naseljenega prebivalstva.
Problematičnost »kriterija števila prebivalcev na hišno številko«
Postavljena meja se je pri kriteriju števila prebivalcev na hišno številko te-
kom analiz pokazala kot problematična. Čeprav je bilo 1. 1. 2011 eno- do
štiričlanskih gospodinjstev v Sloveniji kar 91,3 %, je meja med devet in de-
set prebivalci na hišno številko vsaj v nekaterih primerih neustrezna, kar
ponazarjamo z naslednjima primeroma.
Ena od predpostavk o razlikah med mestnim in podeželskim prebival-
stvom je, da ima podeželsko prebivalstvo višjo rodnost, in tako lahko pri-
čakujemo, da se ženske v mestih od žensk na podeželju razlikujejo po šte-
vilu otrok, ki so jih rodile. V kritičnem trenutku popisa 2011 je v Sloveniji
živelo skoraj 900.000 žensk, ki so bile stare 15 let ali več. Med temi smo
podpopulacije meščank opredelili po:
• statistični opredelitvi (Pavlin in sodelavci) – statistična delitev
• kriteriju stavb (naša 1. opredelitev) – velikostna delitev
• kriteriju gostote deset in več prebivalcev na hišno številko – opre-
delitev po gostoti
Prvi dve opredelitvi temeljita na območjih naselij, tretja pa ne in bi
tako opredeljeno »mestno« prebivalstvo lahko bivalo kjerkoli. Pri tej
opredelitvi nas je predvsem zanimalo, kako se tako neprostorsko opredelje-
na subpopulacija razlikuje od prvih dveh.
Po prvih rezultatih se je pokazalo, da je postavljena meja med 9 in
10 prebivalci na hišno številko verjetno neustrezna. V naslednjih odstav-
kih sta prikazana primera, ki to potrjujeta. Zanesljivo postavljena meja ni
ustrezna, ko obravnavamo ženske po številu rojenih otrok. Družine z 9,
