Page 98 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 98
Mestno prebivalstvo Slovenije
cer do starostnega razreda od 25 do 29 let. V naslednjem starostnem razre-
du je to območje po rodnosti že nekje v zlati sredini, v starostnem razredu
od 35 do 39 let pa celo najniže. Nad slovenskim povprečjem so stopnje rod-
nosti v srednjih starostnih razredih tudi pri drugem razredu prostorskih
okolišev (gostota od 1,03 do 1,99 stanovanj na hišno številko), pri vseh dru-
gih pa so v starostnih razredih z najvišjo rodnostjo (od 20 do 34 let) pod-
povprečne stopnje rodnosti. Najbolj se razlikujejo vrednosti v starostnih
razredih od 25 do 29 let in od 30 do 34 let. Prav na podlagi razlik v teh ra-
zredih z najvišjimi stopnjami rodnosti lahko podamo splošno trditev, da se
z zviševanjem stanovanjske gostote rodnost znižuje in premika proti višjim
starostnim razredom. Če je bila v prvih dveh razredih po gostoti rodnost
najvišja v starostnem razredu od 25 do 29 let, se je pri razredih z višjo gosto-
to že premaknila v naslednji starostni razred (od 30 do 34 let). Prav tako je
98 bila pri razredih z najnižjo gostoto rodnost v starostnem razredu od 20 do
24 let višja kot v starostnem razredu od 35 do 39 let. Pri razredih višje go-
stote z izjemo najvišjega pa je ravno obratno.
Slika 26: Starostnospecifične stopnje rodnosti v številu živorojenih otrok na 1.000 žensk po tipu
naselja.
Figure 26: Age Specific Fertility Rates (Born Children per 1.000 Women) by Type of Settlement (Avera-
ge 2009–2012).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Za razlike med območji po tipih naselij je značilno, da so bile v ne-
mestnih naseljih daleč najvišje stopnje rodnosti do starostnega razreda od
cer do starostnega razreda od 25 do 29 let. V naslednjem starostnem razre-
du je to območje po rodnosti že nekje v zlati sredini, v starostnem razredu
od 35 do 39 let pa celo najniže. Nad slovenskim povprečjem so stopnje rod-
nosti v srednjih starostnih razredih tudi pri drugem razredu prostorskih
okolišev (gostota od 1,03 do 1,99 stanovanj na hišno številko), pri vseh dru-
gih pa so v starostnih razredih z najvišjo rodnostjo (od 20 do 34 let) pod-
povprečne stopnje rodnosti. Najbolj se razlikujejo vrednosti v starostnih
razredih od 25 do 29 let in od 30 do 34 let. Prav na podlagi razlik v teh ra-
zredih z najvišjimi stopnjami rodnosti lahko podamo splošno trditev, da se
z zviševanjem stanovanjske gostote rodnost znižuje in premika proti višjim
starostnim razredom. Če je bila v prvih dveh razredih po gostoti rodnost
najvišja v starostnem razredu od 25 do 29 let, se je pri razredih z višjo gosto-
to že premaknila v naslednji starostni razred (od 30 do 34 let). Prav tako je
98 bila pri razredih z najnižjo gostoto rodnost v starostnem razredu od 20 do
24 let višja kot v starostnem razredu od 35 do 39 let. Pri razredih višje go-
stote z izjemo najvišjega pa je ravno obratno.
Slika 26: Starostnospecifične stopnje rodnosti v številu živorojenih otrok na 1.000 žensk po tipu
naselja.
Figure 26: Age Specific Fertility Rates (Born Children per 1.000 Women) by Type of Settlement (Avera-
ge 2009–2012).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Za razlike med območji po tipih naselij je značilno, da so bile v ne-
mestnih naseljih daleč najvišje stopnje rodnosti do starostnega razreda od
