Page 241 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 241
pod zemljo
lokavska cerkev leta 1816 prejela od plačila vstopnin (Puc, 2000, 27)34 v jamo,
ter naslednje dve leti že omenjenih 71 in 41. Če je še konec 20-ih let vstopni-
na znašala 2 goldinarja, bi vseeno težko določili število obiskovalcev, zlasti če
drži Agapitova trditev, da so vstopnino plačale skupine in ne vsak posamez-
nik. Poleg tega razpolagamo le s podatkom za prihodke od obiska tujcev, kar
ponovno ne prikaže slike v celoti. Vprašanje je tudi, koga predstavlja kategori-
ja »tujec« – ali gre za obiskovalca iz druge države ali morda tudi dežele.35 Če
vzamemo v primerjavo obisk v Postojnski jami v enakem obdobju,1821–1889,
ko je tam dosegel preko 180.000 obiskovalcev, je obisk v Vilenici neprimerno
manjši (Kavrečič, 2007).
Knjiga gostov je bila sprva hranjena v župnišču vasi Lokev, od leta 1836
jo je hranil domačin Gregor Lanthieri. Knjiga in ključi vhoda v jamo so na-
zadnje pristali v Muhovi gostilni (leta 1839), kjer so že dolgo urejali tudi jam-
sko vodniško službo, saj so bili v knjigi gostov ravno Muhovi zabeleženi tudi
kot vodniki v jami (Puc, 2000, 31–32).
V Vilenici so si upravitelji prizadevali za promocijo obiska, za kar so v
30-ih letih 19. stoletja enkrat na leto organizirali tudi ples, kamor so zahaja-
li predvsem prebivalci bližnjih krajev. Ples je bil priljubljen tudi pri tržaških
meščanih. V času plesa, ki je potekal na dan sv. Petra in Pavla (29. 6.) v manj-
ši dvorani jame, so jamo posebej razsvetlili (Shaw, 2008, 50–51; Boegan 1897,
10–16). Puc navaja različne datume organizacije jamskega praznika: leta 1836
je bila jama posebej razsvetljena 15. in 22. maja, leta 1837 25. junija, leta 1839
29. junija, naslednje leto 14. junija in leta 1841, ko je bilo praznovanje organi-
zirano zadnjič, 13. junija. V času praznika je bila jama osvetljena določen del
dneva, navadno med 10. in 16. oziroma 17. uro (Boegan, 1897, 19; Puc, 2000,
32–35). Organizacija tovrstnih prireditev se je nadaljevala tudi potem, ko je
leta 1886 jamo v najem vzela jamska komisija italijanskega planinskega dru-
štva iz Trsta Società Alpina delle Giulie – Commissione delle grotte, ki je lo-
kavski skupnosti plačevala letno najemnino ter pričela urejati razsvetljavo in
nove poti za lažje ter varnejše sprehajanje po jami. Italijansko planinsko druš-
tvo (Società degli alpinisti triestini (od leta 1885 Società Alpina delle Giulie)) je
bilo ustanovljeno v Trstu leta 1883 (Strojin, 2009, 109–10). Namen društva je
bil poleg obiskovanja, raziskovanja in prikazovanj gora, posebej Julijskih Alp,
tudi raziskovanje jam.36 V Vilenici so urejali poti v jami, olajšali dostopnost z
34 V kroniki kaplanije je bilo navedeno, da so znesek prejeli od tujcev. Poleg tega je leta 1816 prejela še
65 goldinarjev od Petazzija, ki je vračal svoj dolg.
35 Sam vpogled v knjigo obiskovalcev bi lahko dal natančnejše, vendar vseeno ne celovite podatke.
36 Scopo della Società è la visita, lo studio e l‘illustrazione delle montagne in generale, delle Alpi
Giulie in particolare, nonchè l‘esplorazione delle caverne e grotte.
241
lokavska cerkev leta 1816 prejela od plačila vstopnin (Puc, 2000, 27)34 v jamo,
ter naslednje dve leti že omenjenih 71 in 41. Če je še konec 20-ih let vstopni-
na znašala 2 goldinarja, bi vseeno težko določili število obiskovalcev, zlasti če
drži Agapitova trditev, da so vstopnino plačale skupine in ne vsak posamez-
nik. Poleg tega razpolagamo le s podatkom za prihodke od obiska tujcev, kar
ponovno ne prikaže slike v celoti. Vprašanje je tudi, koga predstavlja kategori-
ja »tujec« – ali gre za obiskovalca iz druge države ali morda tudi dežele.35 Če
vzamemo v primerjavo obisk v Postojnski jami v enakem obdobju,1821–1889,
ko je tam dosegel preko 180.000 obiskovalcev, je obisk v Vilenici neprimerno
manjši (Kavrečič, 2007).
Knjiga gostov je bila sprva hranjena v župnišču vasi Lokev, od leta 1836
jo je hranil domačin Gregor Lanthieri. Knjiga in ključi vhoda v jamo so na-
zadnje pristali v Muhovi gostilni (leta 1839), kjer so že dolgo urejali tudi jam-
sko vodniško službo, saj so bili v knjigi gostov ravno Muhovi zabeleženi tudi
kot vodniki v jami (Puc, 2000, 31–32).
V Vilenici so si upravitelji prizadevali za promocijo obiska, za kar so v
30-ih letih 19. stoletja enkrat na leto organizirali tudi ples, kamor so zahaja-
li predvsem prebivalci bližnjih krajev. Ples je bil priljubljen tudi pri tržaških
meščanih. V času plesa, ki je potekal na dan sv. Petra in Pavla (29. 6.) v manj-
ši dvorani jame, so jamo posebej razsvetlili (Shaw, 2008, 50–51; Boegan 1897,
10–16). Puc navaja različne datume organizacije jamskega praznika: leta 1836
je bila jama posebej razsvetljena 15. in 22. maja, leta 1837 25. junija, leta 1839
29. junija, naslednje leto 14. junija in leta 1841, ko je bilo praznovanje organi-
zirano zadnjič, 13. junija. V času praznika je bila jama osvetljena določen del
dneva, navadno med 10. in 16. oziroma 17. uro (Boegan, 1897, 19; Puc, 2000,
32–35). Organizacija tovrstnih prireditev se je nadaljevala tudi potem, ko je
leta 1886 jamo v najem vzela jamska komisija italijanskega planinskega dru-
štva iz Trsta Società Alpina delle Giulie – Commissione delle grotte, ki je lo-
kavski skupnosti plačevala letno najemnino ter pričela urejati razsvetljavo in
nove poti za lažje ter varnejše sprehajanje po jami. Italijansko planinsko druš-
tvo (Società degli alpinisti triestini (od leta 1885 Società Alpina delle Giulie)) je
bilo ustanovljeno v Trstu leta 1883 (Strojin, 2009, 109–10). Namen društva je
bil poleg obiskovanja, raziskovanja in prikazovanj gora, posebej Julijskih Alp,
tudi raziskovanje jam.36 V Vilenici so urejali poti v jami, olajšali dostopnost z
34 V kroniki kaplanije je bilo navedeno, da so znesek prejeli od tujcev. Poleg tega je leta 1816 prejela še
65 goldinarjev od Petazzija, ki je vračal svoj dolg.
35 Sam vpogled v knjigo obiskovalcev bi lahko dal natančnejše, vendar vseeno ne celovite podatke.
36 Scopo della Società è la visita, lo studio e l‘illustrazione delle montagne in generale, delle Alpi
Giulie in particolare, nonchè l‘esplorazione delle caverne e grotte.
241
