Page 59 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.

turizem kot ekonomski in socialni pojav
ko so se, poleg Vilenice in Postojnske jame, turistično razvijale tudi Škocjan-
ske jame. Poleg omenjenih, ki bodo podrobneje obravnavane v poglavju Pod
zemljo, so bile na kraškem območju obiskovane še Črna jama (Magdalena),
ki je del Postojnskega jamskega sistema, Predjama, Zelška jama, Križna jama,
Divaška jama, Clementina (Opčine), Velika pečina (Grotta Gigante) in dru-
ge (Kranjc, 2002; Shaw, 2008).14 Turistično sta se najuspešnejše razvijali Po-
stojnska jama in Škocjanske jame, ki sta edini prinašali dobiček in ekonom-
ski učinek svojim upraviteljem, bodisi društvom ali zasebnim lastnikom, kar
velja še danes.

Predstavljene oblike modernega turizma so bile prisotne tudi na geo-
grafskem območju, ki je v knjigi prvenstveno obravnavano. Primarno so se tu-
ristično najuspešneje razvijali morski kraji, ki jim je bila namenjena tudi večja
pozornost, deloma se je raziskava posvetila tudi toplicam. Nasledja tipologija
turizma, ki je doživljala uspešen razvoj tekom 19. stoletja in predstavlja pred-
met naše obravnave, je jamski turizem. Gorske destinacije na območju Av-
strijskega primorja so se ravno tako skušale uveljaviti kot turistični kraji, bodi-
si kot planinski kraji oziroma zimske destinacije, vendar teh vidikov oziroma
tipologij modernega turizma v delu ne bomo obravnavali.

14 Za skrb za turistično ureditev in odprtje jam so se potegovala planinska društva oziroma njihovi
jamski odseki, kakor tisti pri DuÖAV, Società Alpina delle Giulie/Club Alpino Italiano.

59