Page 57 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 57
turizem kot ekonomski in socialni pojav
dicina tista, ki je igrala vlogo promotorja novih zdravilnih praks. V gorah je
bil namreč zdrav, suh in svež zrak (nekateri angleški zdravniki so med letoma
1840 in 1860 promovirali ravno zdravilne učinke gorskega zraka). Najzaslu-
žejši za širitev te nove mode so bili angleški bogati meščani, kulturniki, ple-
miči in predstavniki bogatega klera. Prva gorska turistična središča so se poja-
vila v že obstoječih vaseh, kar pomeni, da so ta letovišča tem krajem prinašala
nove gospodarske dejavnosti. V Švici so s tovrstno infrastrukturo gorskega tu-
rizma že sredi 19. stoletja razpolagale vse pomembnejše lokalitete, kot so Grin-
delwald, Interlaken, Lauterbrunnen, Luzern in Zermatt. Če so bile v drugih
gorskih krajih prve namestitve zelo skromne (protestantski pastor ali lokalni
župnik in družine so dajali v najem sobe), so v švicarskih krajih po prvih dru-
žinskih gostiščih hitro nastale večje in luksuzne hotelske zgradbe, ki so gostile
bogate in zahtevne mednarodne goste. Med mednarodnimi gosti so prednja-
čili Angleži (zaradi velikega števila angleških gostov so postavljali tudi angli-
kanske kapelice in izdajali lokalni časopis v angleškem jeziku). Prvo uspešno
obdobje švicarskega gorskega turizma se je zaključilo leta 1873, ko je nastopi-
la gospodarska kriza. Na to so vplivale tudi druge turistične prakse ob morju
(kakor na primer francosko morsko letovišče Dieppe …). Švicarska gorska le-
tovišča so po tem obdobju doživela reorganizacijo, znižali so cene, da bi priva-
bili tudi manj petične goste, in poskusili uvesti igre na srečo, ki pa so bile v Švi-
ci z ustavo leta 1874 prepovedane. Hotelirji so zato pričeli uvajati druge vrste
zabave, kot so knjižnice (literatura z alpsko vsebino), gradili so zaprte galeri-
je, v katerih so se gosti lahko sprehajali v primeru dežja, glasba je bila tudi vsa-
kodnevni (večerni) spremljevalec gorskih letovišč, pojavljati so se začeli špor-
ti (plavanje, veslanje, balinanje, tenis).
Gorske destinacije so se v drugi polovici 19. stoletja pričele promovirati
tudi pozimi, kot zdravilni kraji mrzlega in suhega zraka ter sprehodov s san-
mi. Ker je šlo za počitnikovanje v zimskem letnem času, se je pojavila teža-
va organizacije prostega časa letoviščarjev, ki pa so ga zapolnjevali z zimskimi
športi. Najprej se je na tem področju uveljavilo drsanje in sankanje. Odkrit-
je gora pozimi in končna uveljavitev prakticiranja zimskih športov11 pa je pri-
peljala do novih dimenzij turizma v gorah (Battilani, 2009, 125–130; Batagelj,
2009).
Novo modo so ponovno širili Angleži, kakor Fox v Grindelwaldu leta
1891, sir Doyle v Davosu leta 1893 ter Lunn12 v Davosu, Chamonixu, Montani,
11 Prakticiranje zimskih športov se je najprej pojavilo v skandinavskih deželah in se nato selilo v dru-
ge dele Evrope.
12 Angleškitouroperater,zlastiHenryLunn,jeodleta1892organiziralbivanjezaštudijinmeditacijonašvi-
carskem snegu. Gosti so odhajali v velike hotele v Grindelwald in Adelboden (Battilani, 2009, 127).
57
dicina tista, ki je igrala vlogo promotorja novih zdravilnih praks. V gorah je
bil namreč zdrav, suh in svež zrak (nekateri angleški zdravniki so med letoma
1840 in 1860 promovirali ravno zdravilne učinke gorskega zraka). Najzaslu-
žejši za širitev te nove mode so bili angleški bogati meščani, kulturniki, ple-
miči in predstavniki bogatega klera. Prva gorska turistična središča so se poja-
vila v že obstoječih vaseh, kar pomeni, da so ta letovišča tem krajem prinašala
nove gospodarske dejavnosti. V Švici so s tovrstno infrastrukturo gorskega tu-
rizma že sredi 19. stoletja razpolagale vse pomembnejše lokalitete, kot so Grin-
delwald, Interlaken, Lauterbrunnen, Luzern in Zermatt. Če so bile v drugih
gorskih krajih prve namestitve zelo skromne (protestantski pastor ali lokalni
župnik in družine so dajali v najem sobe), so v švicarskih krajih po prvih dru-
žinskih gostiščih hitro nastale večje in luksuzne hotelske zgradbe, ki so gostile
bogate in zahtevne mednarodne goste. Med mednarodnimi gosti so prednja-
čili Angleži (zaradi velikega števila angleških gostov so postavljali tudi angli-
kanske kapelice in izdajali lokalni časopis v angleškem jeziku). Prvo uspešno
obdobje švicarskega gorskega turizma se je zaključilo leta 1873, ko je nastopi-
la gospodarska kriza. Na to so vplivale tudi druge turistične prakse ob morju
(kakor na primer francosko morsko letovišče Dieppe …). Švicarska gorska le-
tovišča so po tem obdobju doživela reorganizacijo, znižali so cene, da bi priva-
bili tudi manj petične goste, in poskusili uvesti igre na srečo, ki pa so bile v Švi-
ci z ustavo leta 1874 prepovedane. Hotelirji so zato pričeli uvajati druge vrste
zabave, kot so knjižnice (literatura z alpsko vsebino), gradili so zaprte galeri-
je, v katerih so se gosti lahko sprehajali v primeru dežja, glasba je bila tudi vsa-
kodnevni (večerni) spremljevalec gorskih letovišč, pojavljati so se začeli špor-
ti (plavanje, veslanje, balinanje, tenis).
Gorske destinacije so se v drugi polovici 19. stoletja pričele promovirati
tudi pozimi, kot zdravilni kraji mrzlega in suhega zraka ter sprehodov s san-
mi. Ker je šlo za počitnikovanje v zimskem letnem času, se je pojavila teža-
va organizacije prostega časa letoviščarjev, ki pa so ga zapolnjevali z zimskimi
športi. Najprej se je na tem področju uveljavilo drsanje in sankanje. Odkrit-
je gora pozimi in končna uveljavitev prakticiranja zimskih športov11 pa je pri-
peljala do novih dimenzij turizma v gorah (Battilani, 2009, 125–130; Batagelj,
2009).
Novo modo so ponovno širili Angleži, kakor Fox v Grindelwaldu leta
1891, sir Doyle v Davosu leta 1893 ter Lunn12 v Davosu, Chamonixu, Montani,
11 Prakticiranje zimskih športov se je najprej pojavilo v skandinavskih deželah in se nato selilo v dru-
ge dele Evrope.
12 Angleškitouroperater,zlastiHenryLunn,jeodleta1892organiziralbivanjezaštudijinmeditacijonašvi-
carskem snegu. Gosti so odhajali v velike hotele v Grindelwald in Adelboden (Battilani, 2009, 127).
57
