Page 56 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 56
turizem v avstrijskem primorju
navadno tudi nosač. Ponekod, kakor sta to počela Bolaffio in Kugy v furlan-
skih dolinah, so zaradi »pomanjkanja« moških za nošenje tovora najemali
tudi ženske (Lovšin, 1961).
Organizirano vzpenjanje je spodbudilo ustanavljanje prvih alpinistič-
nih oziroma planinskih društev in zvez, ki so pomenile množično ukvarjanje
s planinstvom in njegovo institucionalizacijo (Batagelj, 2010, 134). Prvo pla-
ninsko društvo je bilo British Alpine Club, ustanovljeno leta 1857 v Londo-
nu, leta 1863 so v Švici dobili Alpen Club, naslednje leto Italijani svoj Club Al-
pino, leta 1874 je bil ustanovljen Club Alpin Francaise, istega leta so svoj klub
ustanovili tudi Hrvati in Poljaki. Na Dunaju so leta 1862 ustanovili Österre-
ichischer Alpenverein, ki se je konec leta 1873 oziroma na začetku 1874 zdru-
žil z Deutscher Alpenverein v DuÖAV. Ustanovni občni zbor Slovenskega pla-
ninskega društva pa je bil 27. februarja 1893. Kakor je zapisal Kugy v svojem
Nel divino sorriso del Monte Rosa, so bile na začetku 20. stoletja Alpe osvoje-
ne (Kugy, 2008, 38).10
Podobno kot pri drugih modernih oblikah turizma je bilo tudi vzpenja-
nje na vrhove omogočeno le nekaterim, ki so razpolagali z zadostnimi finanč-
nimi sredstvi in s časom. Sami vzponi so potekali pod vodstvom vodnikov, ki
jih je bilo potrebno plačati, odsotnost iz delovnega okolja pa je pomenila tudi
trenutni izpad dohodka. Postopoma pa je alpinizem dosegal tudi manj pre-
možne družbene sloje, ki so si želeli vzpenjati se in osvajati vrhove gora. To-
vrstne ekskurzije so bile v primerjavi z drugimi oblikami turizma (termalni,
morski) zaradi zmernejših stroškov nastanitev in oblačil finančno dostopnej-
še (Leonardi, 2005, 65).
Poleg samega vzpenjanja in osvajanja vrhov, se je v gorskem svetu razvi-
la tudi oblika klimatskega turizma. Podobno kot so pozimi letoviščarji odha-
jali na jug, so v poletnih mesecih iskali svežino v gorah. Planinski klimatski
kraji so navadno tudi postavljali termalna in hidromineralna poslopja, hote-
le, kavarne v dolinah in skrbeli za udobje bogatih letoviščarjev, ki so v gorah
občudovali ledenike, slapove, jezera, gorske pašnike in ovčje hleve. Poleti leta
1816 so prvi angleški turisti prišli k Ženevskemu jezeru. Z njihovim priho-
dom so se pojavili tudi namestitveni obrati in razvili turistični kraji. Prvotno
so se gorska letovišča pojavila v švicarskih, nemških in avstrijskih Alpah, kas-
neje pa v Italiji in Franciji. Znanstveni interes je resda spodbudil obiskovanje
gora, vendar je afirmacijo gorskih krajev kot krajev prijetnega bivanja ponov-
no spodbudil tudi motiv sprostitve v ruralnem okolju. Pri tej obliki moderne-
ga turizma gre za klimatski turizem v poletnih mesecih. Ponovno je bila me-
10 »Le Alpi sono ormai conquistate«.
56
navadno tudi nosač. Ponekod, kakor sta to počela Bolaffio in Kugy v furlan-
skih dolinah, so zaradi »pomanjkanja« moških za nošenje tovora najemali
tudi ženske (Lovšin, 1961).
Organizirano vzpenjanje je spodbudilo ustanavljanje prvih alpinistič-
nih oziroma planinskih društev in zvez, ki so pomenile množično ukvarjanje
s planinstvom in njegovo institucionalizacijo (Batagelj, 2010, 134). Prvo pla-
ninsko društvo je bilo British Alpine Club, ustanovljeno leta 1857 v Londo-
nu, leta 1863 so v Švici dobili Alpen Club, naslednje leto Italijani svoj Club Al-
pino, leta 1874 je bil ustanovljen Club Alpin Francaise, istega leta so svoj klub
ustanovili tudi Hrvati in Poljaki. Na Dunaju so leta 1862 ustanovili Österre-
ichischer Alpenverein, ki se je konec leta 1873 oziroma na začetku 1874 zdru-
žil z Deutscher Alpenverein v DuÖAV. Ustanovni občni zbor Slovenskega pla-
ninskega društva pa je bil 27. februarja 1893. Kakor je zapisal Kugy v svojem
Nel divino sorriso del Monte Rosa, so bile na začetku 20. stoletja Alpe osvoje-
ne (Kugy, 2008, 38).10
Podobno kot pri drugih modernih oblikah turizma je bilo tudi vzpenja-
nje na vrhove omogočeno le nekaterim, ki so razpolagali z zadostnimi finanč-
nimi sredstvi in s časom. Sami vzponi so potekali pod vodstvom vodnikov, ki
jih je bilo potrebno plačati, odsotnost iz delovnega okolja pa je pomenila tudi
trenutni izpad dohodka. Postopoma pa je alpinizem dosegal tudi manj pre-
možne družbene sloje, ki so si želeli vzpenjati se in osvajati vrhove gora. To-
vrstne ekskurzije so bile v primerjavi z drugimi oblikami turizma (termalni,
morski) zaradi zmernejših stroškov nastanitev in oblačil finančno dostopnej-
še (Leonardi, 2005, 65).
Poleg samega vzpenjanja in osvajanja vrhov, se je v gorskem svetu razvi-
la tudi oblika klimatskega turizma. Podobno kot so pozimi letoviščarji odha-
jali na jug, so v poletnih mesecih iskali svežino v gorah. Planinski klimatski
kraji so navadno tudi postavljali termalna in hidromineralna poslopja, hote-
le, kavarne v dolinah in skrbeli za udobje bogatih letoviščarjev, ki so v gorah
občudovali ledenike, slapove, jezera, gorske pašnike in ovčje hleve. Poleti leta
1816 so prvi angleški turisti prišli k Ženevskemu jezeru. Z njihovim priho-
dom so se pojavili tudi namestitveni obrati in razvili turistični kraji. Prvotno
so se gorska letovišča pojavila v švicarskih, nemških in avstrijskih Alpah, kas-
neje pa v Italiji in Franciji. Znanstveni interes je resda spodbudil obiskovanje
gora, vendar je afirmacijo gorskih krajev kot krajev prijetnega bivanja ponov-
no spodbudil tudi motiv sprostitve v ruralnem okolju. Pri tej obliki moderne-
ga turizma gre za klimatski turizem v poletnih mesecih. Ponovno je bila me-
10 »Le Alpi sono ormai conquistate«.
56
