Page 97 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 97
ndi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
- Slovenija beleži daleč najnižji delež diplomantov, ki menijo, da je bil študijski program
dobra podlaga za začetek dela (26 % vs. 53 %);
- slovenski diplomanti (38 %) v manjšem deležu kot diplomanti v drugih državah (pov-
prečje znaša 45 %) menijo, da je študijski program nudil dobro osnovo za izvajanje tre-
nutnih delovnih nalog;
- delež slovenskih diplomantov, ki menijo, da so njihova znanja in veščine uporabljene
pri delu (64 %), je blizu povprečja 18 držav (66 %);
- delež slovenskih diplomantov, ki menijo, da njihovo delo zahteva več znanja in veščin,
kot jih imajo sami (22 %), je nekoliko nižji od povprečja za 18 držav (24%);
- delež slovenskih diplomantov, ki menijo, da je (bil) študijski program dobra osnova za
razvoj kariere (46 %), je nižji od povprečja za 18 držav (55 %);
- da je zaključen študijski program dobra osnova za osebni razvoj, meni 62 % slovenskih di-
plomantov s področja ekonomije in poslovnih ved, kar je blizu povprečja za 18 držav (65 %);
- da je študijski program dobra osnova za razvoj veščin podjetništva, meni 36 % diplo-
mantov, kar je malo nad povprečjem 18 držav (33 %);
- delež slovenskih diplomantov, ki bi ponovno izbrali isti program, je nižji (48 %) od
povprečja 18 držav (57%).
Pri ocenjevanju lastnih kompetenc so slovenski diplomanti poslovnih ved in ekono-
mije manj kritični. Samoocene diplomantov s področja poslovnih ved in ekonomije glede
obvladovanja kompetenc so prikazane v spodnji preglednici.
Preglednica 8: Deleži diplomantov poslovnih ved in ekonomije, ki menijo, da dobro ali zelo
dobro obvladujejo posamezne kompetence.
Kompetenca Slovenija Povprečje 18 dr-
žav
obvladovanje strokovnih kompetenc na svojem izobraževalnem ali delovnem 53 %
področju 47 %
obvladovanje znanj z drugega izobraževalnega ali delovnega področja 28 %
kompetenca analitičnega mišljenja 48 % 21 %
sposobnost hitrega osvajanja novega znanja 67 % 53 %
sposobnost učinkovitega pogajanja 42 % 68 %
sposobnost (dobrega) dela pod pritiskom 49 % 21 %
kompetenca zaznavanja novih priložnosti 48 % 57 %
sposobnost koordinacije aktivnosti 64 % 40 %
zmožnost učinkovite rabe časa 60 % 59 %
sposobnosti produktivnega dela z ostalimi 65 % 56 %
sposobnost mobilizacije kapacitet ostalih 48 % 62 %
sposobnost jasnega izražanja/sporočanja 57 % 37 %
sposobnost vzpostavljanja avtoritete 42 % 51 %
sposobnost uporabe računalnika in interneta 80 % 33 %
sposobnost ustvarjanja novih idej in rešitev 54 % 79 %
pripravljenost presoje svojih idej in idej drugih 58 % 49 %
sposobnost predstavitve proizvodov, idej in poročil javnosti 45 % 51 %
sposobnost pisanja poročil, memorandumov in dokumentov 60 % 40 %
sposobnost pisanja in govorjenja v tujem jeziku 39 % 58 %
38 %
Vir: DEHEMS 2009.
95
- Slovenija beleži daleč najnižji delež diplomantov, ki menijo, da je bil študijski program
dobra podlaga za začetek dela (26 % vs. 53 %);
- slovenski diplomanti (38 %) v manjšem deležu kot diplomanti v drugih državah (pov-
prečje znaša 45 %) menijo, da je študijski program nudil dobro osnovo za izvajanje tre-
nutnih delovnih nalog;
- delež slovenskih diplomantov, ki menijo, da so njihova znanja in veščine uporabljene
pri delu (64 %), je blizu povprečja 18 držav (66 %);
- delež slovenskih diplomantov, ki menijo, da njihovo delo zahteva več znanja in veščin,
kot jih imajo sami (22 %), je nekoliko nižji od povprečja za 18 držav (24%);
- delež slovenskih diplomantov, ki menijo, da je (bil) študijski program dobra osnova za
razvoj kariere (46 %), je nižji od povprečja za 18 držav (55 %);
- da je zaključen študijski program dobra osnova za osebni razvoj, meni 62 % slovenskih di-
plomantov s področja ekonomije in poslovnih ved, kar je blizu povprečja za 18 držav (65 %);
- da je študijski program dobra osnova za razvoj veščin podjetništva, meni 36 % diplo-
mantov, kar je malo nad povprečjem 18 držav (33 %);
- delež slovenskih diplomantov, ki bi ponovno izbrali isti program, je nižji (48 %) od
povprečja 18 držav (57%).
Pri ocenjevanju lastnih kompetenc so slovenski diplomanti poslovnih ved in ekono-
mije manj kritični. Samoocene diplomantov s področja poslovnih ved in ekonomije glede
obvladovanja kompetenc so prikazane v spodnji preglednici.
Preglednica 8: Deleži diplomantov poslovnih ved in ekonomije, ki menijo, da dobro ali zelo
dobro obvladujejo posamezne kompetence.
Kompetenca Slovenija Povprečje 18 dr-
žav
obvladovanje strokovnih kompetenc na svojem izobraževalnem ali delovnem 53 %
področju 47 %
obvladovanje znanj z drugega izobraževalnega ali delovnega področja 28 %
kompetenca analitičnega mišljenja 48 % 21 %
sposobnost hitrega osvajanja novega znanja 67 % 53 %
sposobnost učinkovitega pogajanja 42 % 68 %
sposobnost (dobrega) dela pod pritiskom 49 % 21 %
kompetenca zaznavanja novih priložnosti 48 % 57 %
sposobnost koordinacije aktivnosti 64 % 40 %
zmožnost učinkovite rabe časa 60 % 59 %
sposobnosti produktivnega dela z ostalimi 65 % 56 %
sposobnost mobilizacije kapacitet ostalih 48 % 62 %
sposobnost jasnega izražanja/sporočanja 57 % 37 %
sposobnost vzpostavljanja avtoritete 42 % 51 %
sposobnost uporabe računalnika in interneta 80 % 33 %
sposobnost ustvarjanja novih idej in rešitev 54 % 79 %
pripravljenost presoje svojih idej in idej drugih 58 % 49 %
sposobnost predstavitve proizvodov, idej in poročil javnosti 45 % 51 %
sposobnost pisanja poročil, memorandumov in dokumentov 60 % 40 %
sposobnost pisanja in govorjenja v tujem jeziku 39 % 58 %
38 %
Vir: DEHEMS 2009.
95
