Page 122 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 122
ukinitvi STO leta 1954, je na slovenski obali delovalo izgrađen nakon Drugoga svjetskog rata na slovenskoj
šest hotelov, in sicer: v Portorožu hoteli Central, Helios in obali. Kad je 1954. godine ukinu STT, na slovenskoj je
Palace, V Piranu hotel Metropol, v Kopru hotel Triglav in obali radilo šest hotela, i to: hoteli Central, Helios i Pa-
v Ankaranu hotel Turist. Skupaj so imeli 658 ležišč v 333 lace u Portorožu, hotel Metropol u Piranu, hotel Triglav
sobah.54 u Kopru i hotel Turist u Ankaranu. Zajedno su imali 658
ležajeva u 333 sobe54.
Prizadevanja za razvoj turizma so se nadaljevala tudi po
priključitvi cone B k Jugoslaviji. V začetnem obdobju ni Napori da se razvije turizam nastavili su se i nakon pri-
bilo velikega obiska tujih gostov, spodbujal pa se je dela- ključenja zone  B Jugoslaviji. U početnom razdoblju nije
vski turizem. Na celotnem območju obale so se odpirali bilo mnogo posjeta stranih gostiju, a poticao se radnički
počitniški domovi najrazličnejših podjetij in organizacij. turizam. Duž cijele obale otvarala su se odmarališta naj-
Leta 1955 je na področju Pirana delovalo 19, na področju različitijih tvrtki i organizacija. Godine 1955. na području
Ankarana in Valdoltre pa 9 počitniških domov.55 Kasneje Pirana radilo je 19, a na području Ankarana i Valdoltre
se je njihovo število hitro povečevalo in leta 1986 je bilo v devet odmarališta55. Kasnije se njihov broj na obali brzo
počitniških in mladinskih domovih na obali na voljo preko povećavao te je 1986. godine u odmaralištima i domovi-
7.100 ležišč. Vse večje turistično povpraševanje in potreba ma za mlade na raspolaganju bilo više od 7.100 ležajeva.
po deviznih sredstvih sta spodbudila tedanje oblasti k od- Sve veća turistička potražnja i potreba za deviznim sred-
piranju meja in pospešenemu vlaganju v turizem vzdolž stvima potaknuli su tadašnje vlasti na otvaranje granica
celotne jugoslovanske obale. Na slovenski obali je bil naj- i ubrzano ulaganje u turizam duž cijele jugoslavenske
večje pozornosti deležen Portorož, ki se je med leti 1960 obale. Na slovenskoj je obali najveću pažnju dobivao Por-
in 1980 spremenil v moderen turistični center. Istočasno torož, koji se u 1960-im i 1970-im godinama promijenio
so bila zgrajena tudi popolnoma nova turistična naselja u suvremeni turistički centar. Istovremeno su bila izgra-
na Bernardinu, v Strunjanu, na Belvederju, v Simonovem đena i potpuno nova turistička naselja na Bernardinu, u
zalivu, v Žusterni in v Ankaranu. Da bi se omogočil ra- Strunjanu, na Belvederu, u Simonovu zaljevu, u Žusterni
zvoj Portoroža v moderno turistično središče, je bila iz i u Ankaranu. Kako bi se omogućio razvoj Portoroža u
Portoroža preseljena tudi industrijska dejavnost ladjedel- suvremeni turistički centar, iz Portoroža je premještena i
ništva, na njenem mestu pa je v prvi polovici sedemdese- industrijska djelatnost brodogradnje, a na njezinu je mje-
tih let zraslo novo hotelsko naselje Bernardin. Gradnja je stu u prvoj polovici 1970-ih izraslo novo hotelsko naselje
potekala pod nadzorom arhitekta Eda Mihevca, ki je pred Bernardin. Izgradnja se odvijala pod nadzorom arhitekta
tem načrtoval urbanistično zasnovo in izgradnjo drugih Ede Mihevca, koji je prije toga planirao urbanistički diza-
turističnih kompleksov v Portorožu.56 To je bila tudi za- jn i izgradnju ostalih turističkih kompleksa u Portorožu56.
dnja velika investicija v hotelsko ponudbo v Portorožu, To je bila i zadnja velika investicija u hotelsku ponudu u
s katero so se skupne hotelske nastanitvene zmogljivosti Portorožu, kojom su se ukupni hotelski smještajni kapa-
na obali povečale s 3.000 postelj v letu 1964 na več kot citeti na obali povećali sa 3.000 kreveta u 1964. godini
7.000 ležišč v letu 1976. Koncept razvoja turizma, ki bi na više od 7.000 ležajeva u 1976. godini. Koncept razvoja
zadovoljeval velik obseg turističnega povpraševanja, se turizma koji bi zadovoljavao veliki obim turističke potra-
ni mogel razvijati v starih mestnih jedrih Kopra, Izole in žnje nije se mogao razvijati u starim gradskim jezgrama
Pirana, zato je bil razvoj turistične ponudbe usmerjen v Kopra, Izole i Pirana, zato je razvoj turističke ponude bio
nove turistične centre izven mest, stara mestna jedra pa usmjeren u nove turističke centre izvan gradova, a stare
so večinoma ostala izključena iz turistične ponudbe. To- gradske jezgre većinom su ostale isključene iz turističke
likšno povečanje turističnih zmogljivosti, ki je nekajkrat ponude. Takvo povećanje turističkih kapaciteta, koje je
preseglo predvojne, je narekovalo tudi večja vlaganja v nekoliko puta premašilo prijeratno, diktiralo je i veća

122
   117   118   119   120   121   122   123   124   125   126   127