Page 129 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 129
ljuček Zaključak
Razvoj prenočitvenih obratov na slovenski obali je skozi Razvoj smještajnih objekata na slovenskoj obali tijekom
vse obdobje sledil trendom razvoja turističnega pov- cijelog razdoblja pratio je trendove razvoja turističke po-
praševanja. Prvi hospici, gostišča in skromni hoteli, ki tražnje. Prvi hospiciji, pansioni i skromni hoteli, koji su
so obratovali pred razvojem turizma, so zadovoljevali otvoreni i prije razvoja turizma, zadovoljavali su potražnju
povpraševanje naključnih obiskovalcev in romarjev ter slučajnih posjetitelja i hodočasnika te ih teško možemo
jih le težko primerjamo s hotelskimi objekti, ki so se za- uspoređivati s hotelskim objektima koji su se počeli razvi-
čeli razvijati v 19. stoletju, da bi zadovoljili potrebe prvih jati u 19. stoljeću kako bi zadovoljili potrebe prvih turista.
turistov. Prav izgradnja tovrstnih hotelov je pomembno Upravo izgradnja takvih hotela značajno je utjecala na
vplivala na nadaljnji turistični razvoj posameznih krajev. daljnji turistički razvoj pojedinih mjesta. Pritom valja na-
Pri tem je pomembno ugotoviti, da je za uspešno poslo- pomenuti da je za uspješno poslovanje i realizaciju takvog
vanje in obstoj takšnega projekta pomembno tudi močno projekta važna i snažna financijska pozadina. U suprotno-
finančno zaledje. V nasprotju z neuspešnim poizkusom sti s neuspješnim pokušajem razvoja termalne ponude u
razvoja termalne ponudbe v Izoli, ki je bil projekt sa- Izoli, koji je bio projekt samostalnog investitora sa skro-
mostojnega investitorja s skromnimi sredstvi, je projekt mnim sredstvima, projekt razvoja lječilišta u Portorožu
razvoja zdravilišča v Portorožu uspel. Čeprav so ga pod- bio je uspješan. Iako su ga podržavali lokalni uglednici te
pirali lokalni veljaki in celo solinarska zadruga pa je v čak i zadruga proizvođača soli, taj je projekt početkom 20.
začetku 20. stoletja tudi ta projekt zašel v težave. Rešil stoljeća također naletio na probleme. Spasilo ga je finan-
ga je finančni prevzem s strani avstrijskih industrialcev cijsko preuzimanje austrijskih industrijalca sa snažnim
z močnim gospodarskim in političnim zaledjem. Ti so gospodarskim i političkim zaleđem,koji su izgradnjom
z izgradnjo hotela Palace in dopolnilne turistične infra- hotela Palace i dopunske turističke infrastrukture konač-
strukture dokončno utrdili turistični značaj Portoroža. no učvrstili turistički karakter Portoroža. Zasigurno bi
Zagotovo bi postavitev hotela Palace na drugi lokaciji postavljanje hotela Palace na drugu lokaciju utjecalo na
vplivala na drugačno podobo turizma na obali, kot jo po- drugačiju sliku turizma na obali od one koju poznajemo
znamo danes. Izgradnja turističnih centrov, ki jih je spod- danas. Izgradnja turističkih centara, koja je potaknula
budil razvoj množičnega turizma po drugi svetovni vojni, razvoj masovnog turizma nakon Drugoga svjetskog rata,
je prav tako spremenila značaj nekaterih krajev. Nekako isto je tako promijenila karakter nekih krajeva. Na neki je
samoumevna je bila odločitev tedanjih oblasti o dodatnih način sama po sebi bila razumljiva odluka tadašnjih vlasti
vlaganjih v razvoj namestitvenih zmogljivosti v Portoro- o dodatnim ulaganjima u razvoj smještajnih kapaciteta
žu, ki je bil edino razvito turistično središče na slovenski u Portorožu, koji je bio jedini razvijeni turistički centar
obali. Z investicijami v hotelske komplekse v Strunjanu, na slovenskoj obali. Ulaganjima u hotelske komplekse
na Belvederju in v Simonovem zalivu pa so tudi ti kraji u Strunjanu, na Belvederu i u Simonovu zaljevu ta su
dobili pretežno turističen značaj. Finančno in politično mjesta dobila pretežno turistički karakter. Financijsko i
zaledje za te projekte je zagotavljala takratna oblast, ki je političko zaleđe za te projekte jamčila je tadašnja vlast,
turizem prepoznala kot vir deviznih sredstev in generator koja je turizam prepoznala kao izvor deviznih sredstava i
gospodarskega razvoja. V tem obdobju je tudi turistično generator gospodarskog razvoja. U tom je razdoblju i turi-
povpraševanje doseglo vrhunec v dosedanjem razvoju.
stička potražnja postigla vrhunac u dosadašnjem razvoju.
Tudi danes potrebuje kapitalsko intenzivna hotelska Danas su također kapitalno intenzivnoj hotelskoj djelatno-
dejavnost močno finančno zaledje in politični konsenz. sti potrebni snažno financijsko zaleđe i politički konsen-
Proces lastniškega prestrukturiranja in koncentracije ka- zus. Proces vlasničkog prestrukturiranja i koncentracije
129
Razvoj prenočitvenih obratov na slovenski obali je skozi Razvoj smještajnih objekata na slovenskoj obali tijekom
vse obdobje sledil trendom razvoja turističnega pov- cijelog razdoblja pratio je trendove razvoja turističke po-
praševanja. Prvi hospici, gostišča in skromni hoteli, ki tražnje. Prvi hospiciji, pansioni i skromni hoteli, koji su
so obratovali pred razvojem turizma, so zadovoljevali otvoreni i prije razvoja turizma, zadovoljavali su potražnju
povpraševanje naključnih obiskovalcev in romarjev ter slučajnih posjetitelja i hodočasnika te ih teško možemo
jih le težko primerjamo s hotelskimi objekti, ki so se za- uspoređivati s hotelskim objektima koji su se počeli razvi-
čeli razvijati v 19. stoletju, da bi zadovoljili potrebe prvih jati u 19. stoljeću kako bi zadovoljili potrebe prvih turista.
turistov. Prav izgradnja tovrstnih hotelov je pomembno Upravo izgradnja takvih hotela značajno je utjecala na
vplivala na nadaljnji turistični razvoj posameznih krajev. daljnji turistički razvoj pojedinih mjesta. Pritom valja na-
Pri tem je pomembno ugotoviti, da je za uspešno poslo- pomenuti da je za uspješno poslovanje i realizaciju takvog
vanje in obstoj takšnega projekta pomembno tudi močno projekta važna i snažna financijska pozadina. U suprotno-
finančno zaledje. V nasprotju z neuspešnim poizkusom sti s neuspješnim pokušajem razvoja termalne ponude u
razvoja termalne ponudbe v Izoli, ki je bil projekt sa- Izoli, koji je bio projekt samostalnog investitora sa skro-
mostojnega investitorja s skromnimi sredstvi, je projekt mnim sredstvima, projekt razvoja lječilišta u Portorožu
razvoja zdravilišča v Portorožu uspel. Čeprav so ga pod- bio je uspješan. Iako su ga podržavali lokalni uglednici te
pirali lokalni veljaki in celo solinarska zadruga pa je v čak i zadruga proizvođača soli, taj je projekt početkom 20.
začetku 20. stoletja tudi ta projekt zašel v težave. Rešil stoljeća također naletio na probleme. Spasilo ga je finan-
ga je finančni prevzem s strani avstrijskih industrialcev cijsko preuzimanje austrijskih industrijalca sa snažnim
z močnim gospodarskim in političnim zaledjem. Ti so gospodarskim i političkim zaleđem,koji su izgradnjom
z izgradnjo hotela Palace in dopolnilne turistične infra- hotela Palace i dopunske turističke infrastrukture konač-
strukture dokončno utrdili turistični značaj Portoroža. no učvrstili turistički karakter Portoroža. Zasigurno bi
Zagotovo bi postavitev hotela Palace na drugi lokaciji postavljanje hotela Palace na drugu lokaciju utjecalo na
vplivala na drugačno podobo turizma na obali, kot jo po- drugačiju sliku turizma na obali od one koju poznajemo
znamo danes. Izgradnja turističnih centrov, ki jih je spod- danas. Izgradnja turističkih centara, koja je potaknula
budil razvoj množičnega turizma po drugi svetovni vojni, razvoj masovnog turizma nakon Drugoga svjetskog rata,
je prav tako spremenila značaj nekaterih krajev. Nekako isto je tako promijenila karakter nekih krajeva. Na neki je
samoumevna je bila odločitev tedanjih oblasti o dodatnih način sama po sebi bila razumljiva odluka tadašnjih vlasti
vlaganjih v razvoj namestitvenih zmogljivosti v Portoro- o dodatnim ulaganjima u razvoj smještajnih kapaciteta
žu, ki je bil edino razvito turistično središče na slovenski u Portorožu, koji je bio jedini razvijeni turistički centar
obali. Z investicijami v hotelske komplekse v Strunjanu, na slovenskoj obali. Ulaganjima u hotelske komplekse
na Belvederju in v Simonovem zalivu pa so tudi ti kraji u Strunjanu, na Belvederu i u Simonovu zaljevu ta su
dobili pretežno turističen značaj. Finančno in politično mjesta dobila pretežno turistički karakter. Financijsko i
zaledje za te projekte je zagotavljala takratna oblast, ki je političko zaleđe za te projekte jamčila je tadašnja vlast,
turizem prepoznala kot vir deviznih sredstev in generator koja je turizam prepoznala kao izvor deviznih sredstava i
gospodarskega razvoja. V tem obdobju je tudi turistično generator gospodarskog razvoja. U tom je razdoblju i turi-
povpraševanje doseglo vrhunec v dosedanjem razvoju.
stička potražnja postigla vrhunac u dosadašnjem razvoju.
Tudi danes potrebuje kapitalsko intenzivna hotelska Danas su također kapitalno intenzivnoj hotelskoj djelatno-
dejavnost močno finančno zaledje in politični konsenz. sti potrebni snažno financijsko zaleđe i politički konsen-
Proces lastniškega prestrukturiranja in koncentracije ka- zus. Proces vlasničkog prestrukturiranja i koncentracije
129
