Page 127 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 127
d., začela pa se je tudi obnova kompleksa v Žusterni. pleksa u Žusterni. Godine 2002. čateška je tvrtka stekla
Leta 2002 je čateško podjetje pridobilo še večinski delež i većinski udio u portoroškoj marini. Koparska tvrtka
v portoroški marini. Koprsko podjetje Istrabenz, d. d., je Istrabenz d. d. 2001. godine postala je vlasnik portoroške
leta 2001 postalo lastnik portoroškega hotelskega podjetja hotelske tvrtke Hoteli Morje d. d. (prije Hoteli Riviera),
Hoteli Morje, d. d., (prej Hoteli Riviera), preko katerega preko koje je zatim preuzela i društvo Hoteli Palace d. d.
je nato prevzelo še družbo Hoteli Palace, d. d., in je tako te tako postala najveći vlasnik portoroških hotela. Počet-
postalo največji lastnik portoroških hotelov. Na začetku kom 2006. godine tvrtka Hoteli Morje d. d. preimenovala
leta 2006 se je podjetje Hoteli Morje, d. d., preimenovalo se u Istrabenz Turizem d. d. i počela razvijati novu tržišnu
v Istrabenz Turizem, d. d., in začelo razvijati novo tržno marku LifeClass, pod kojom je počela prodavati ponudu
znamko LifeClass, pod katero je tržilo ponudbo svojih ho- svojih hotela. Istrabenz je također upravljao koparskom
telov. Poleg portoroških hotelov je Istrabenz obvladoval še marinom, Postojnskom jamom Turizem d. d. i Grand Ho-
koprsko marino, Postojnsko jamo Turizem, d. d., in Grand telom Adriatic u Opatiji, a bila su planirana i preuzimanja
Hotel Adriatic v Opatiji, načrtovani pa so bili še prevzemi drugih turističkih tvrtki na obali. U veljači je iste godine
drugih turističnih podjetij na obali. Februarja istega leta Istrabenz zajedno s Općinom Piran započeo obnovu sta-
je Istrabenz, skupaj z Občino Piran, začel tudi z obnovo rog hotela Palace. Nakon završene obnove, koja je trajala
starega hotela Palace. Po končani obnovi, ki je trajala do do jeseni 2008., hotel je ušao u međunarodni hotelski la-
jeseni 2008, je hotel vstopil v mednarodno hotelsko veri- nac Kempinski i počeo poslovati pod imenom Kempinski
go Kempinski in začel poslovati pod imenom Kempinski hotel Palace. Vlasništvo je nad hotelom zadržalo društvo
hotel Palace. Lastništvo nad hotelom je obdržala družba Istrabenz. Društvo NFD Holding d. d. iz Ljubljane usmje-
Istrabenz. Družba NFD Holding, d. d., iz Ljubljane se je rilo se u stjecanje udjela u portoroškim tvrtkama Hoteli
usmerila v pridobivanje deležev v portoroških podjetjih Bernardin d. d. i Metropol Group d. d., u piranskoj tvrtci
Hoteli Bernardin, d. d., in Metropol Group, d. d., v piran- Hoteli Piran d. d. te u izolskoj tvrtci HTP Simonov zaliv d.
skem podjetju Hoteli Piran, d. d., ter v izolskem podjetju d. U 2009. godini te su tvrtke bile udružene pod okriljem
HTP Simonov zaliv, d. d. V letu 2009 so bila ta podjetja društva Hoteli Bernardin d. d.63, koje je tako postalo naj-
združena pod okriljem družbe Hoteli Bernardin, d. d.,63 veći ponuditelj hotelskih usluga u Sloveniji. Raspolagala
ki je tako postala največji ponudnik hotelskih storitev v je sa 1.635 soba i apartmana te s približno 3.300 ležajeva.
Sloveniji. Razpolagala je s 1.635 sobami in apartmaji ter Među tvrtke koje su ušle u područje turizma na sloven-
s približno 3.300 ležišči. Med podjetji, ki so vstopila na skoj obali ubraja se i farmaceutska tvrtka Krka iz Novog
področje turizma na slovenski obali, je tudi farmacevtsko mesta, koja je još od 1984. godine otkupila većinski udio
podjetje Krka iz Novega mesta, ki je že leta 1984 odkupila u tvrtki Lječilište Strunjan od Saveza društava vojnih
večinski delež v podjetju Zdravilišče Strunjan od Zveze invalida Slovenije. Godine 2008. Krka d. d. otkupila je i
društev vojnih invalidov Slovenije. Leta 2008 je Krka, d. preostali udio te postala jedina vlasnica tvrtke, koju je za-
d., odkupila še preostali delež in postala edina lastnica tim u siječnju 2009. pripojila društvu Terme Krka d. o. o.,
podjetja, ki ga je nato v januarju 2009 pripojila družbi u kojem je udružena lječilišna i hotelska djelatnost tvrtke.
Terme Krka, d. o. o., v katerem je združena zdraviliška in
hotelska dejavnost podjetja. Koncentraciju vlasništva i obnavljanje vlastitih smještaj-
nih kapaciteta tvrtke preuzimatelji većinom su financirale
Koncentracijo lastništva in obnavljanje svojih nastanitve- zaduživanjem u bankama. Nekim je tvrtkama velika
nih zmogljivosti so prevzemna podjetja večinoma financi- zaduženost ubrzo počela uzrokovati probleme u poslova-
rala z zadolževanjem pri bankah. Pri nekaterih podjetjih nju. Svjetska financijska kriza, koja je započela u 2008.
je velika zadolženost kmalu začela povzročati težave v godini, dodatno je zaoštrila položaj zaduženih tvrtki, koje
poslovanju. Svetovna finančna kriza, ki se je začela v letu više nisu bile u mogućnosti vraćati kredite te su bile prisi-

127
   122   123   124   125   126   127   128   129   130   131   132