Page 40 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 40
Vinko Antić, „Pomorstvo i naš turizam“, V Pomorski zbornik. Povodom 20-godišnjice dana mornarice i pomorstva Jugoslavije
1942 - 1962, 987–1058. (Zadar: Institut za historijske i ekonomske nauke, 1962), 1011.
40 Darovec, Kratka zgodovina Istre, 185; „Istarska državna željeznica (Istrianer Staatsbahn)“ Leksikografski zavod Miroslav Kr-
leža, dostopano 02. november 2014. http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=1199.
41 Več v tem v Amir Muzur, Kako se stvarala Opatija: prilozi povijesti naseljavanja, grada i zdravstvenog turizma, (Opatija: Ka-
tedra čakavskog sabora, 1998).; Kavrečič, „Zgodovina turizma v Avstrijskem Primorju (1819–1914). Kopališki zdraviliški, jamski
in gorski turizem“.
42 Glej tudi Kavrečič, „Zgodovina turizma v Avstrijskem Primorju (1819–1914). Kopališki zdraviliški, jamski in gorski turizem“.
43 Više o tome u Rogoznica, Iz kapitalizma v socializem : gospodarstvo cone B Svobodnega tržaškega ozemlja : 1947-1954;
Deborah Rogoznica, „Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudarkom na
okraju Koper)“. Acta Histriae 13, 2 (2005.), 395–422.
44 „Ferrovie concesse e tramvie estraurbane, 1936“. „Ferrovie concesse e tramvie estraurbane, 1936“. Stagniweb, 1936.
http://www.stagniweb.it/foto6.asp?File=fer936&righe=1&inizio=7&InizioI=1&RigheI=50&Col=4.
45 Rogoznica, „Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudarkom na okraju
Koper)“, 404.
46Prav tam, 407.
47 Leta 1953 ustanovljena Trgovinska in gostinska zbornica za okraj Koper (znotraj te je deloval stalni odbor za gostinstvo in turi-
zem), se je leta 1956 preoblikovala v Gostinsko zbornico za okraj Koper, ki je v okviru pristojnosti koprskega okraja pokrivala vse
tri takratne občine slovenske Istre. Več o tem v Rogoznica, „Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega
ozemlja (s posebnim poudarkom na okraju Koper)“, 408 in v OLO Piran. „Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran“.
Občinski ljudski odbor Piran, 1958. Osebni fond Tomija Brezovca.
48 Repe Božo, „Turistična zveza in razvoj turizma v Sloveniji po drugi svetovni vojni. “ Turizem smo ljudje: zbornik ob 100-letnici
ustanovitve Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma v
Sloveniji : 1905-2005, uredil Srečko Šajn. (Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 2006).
49 Božo Repe, „Teorija in praksa in njeni pisci v času partijskega »liberalizma«“, Teorija in praksa, 41, 1-2 (2004), 114–131.
50 „SI PAK KP 178, t.e. 98, a.e. 304, Problematika poslovanja gostinskih organizacij okraja Koper . Organizacija gostinske mreže
1962-1965. Koper.“
51 Če odmislimo začasno rešitev kot je bila uvedba Svobodnega tržaškega ozemlja po II. svetovni vojni in dokončno razmejitev
med Italijo in takratno Jugoslavijo, pri čemer je bil v geografskem smislu le obrobni del Istre dodeljen Italiji. V tem smislu je so bila
za lokalno prebivalstvo še najbolj moteča čezmejna potovanja v Trst, ki je bil tradidionalno vezan na Istro.
52 „Vse večja gneča in zastoji na cestah“. Delo. 16. avgust 2014. http://www.delo.si/novice/slovenija/gneca-in-zastoji-na-podravski-
-avtocesti.html.
53 „Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju“.
40
1942 - 1962, 987–1058. (Zadar: Institut za historijske i ekonomske nauke, 1962), 1011.
40 Darovec, Kratka zgodovina Istre, 185; „Istarska državna željeznica (Istrianer Staatsbahn)“ Leksikografski zavod Miroslav Kr-
leža, dostopano 02. november 2014. http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=1199.
41 Več v tem v Amir Muzur, Kako se stvarala Opatija: prilozi povijesti naseljavanja, grada i zdravstvenog turizma, (Opatija: Ka-
tedra čakavskog sabora, 1998).; Kavrečič, „Zgodovina turizma v Avstrijskem Primorju (1819–1914). Kopališki zdraviliški, jamski
in gorski turizem“.
42 Glej tudi Kavrečič, „Zgodovina turizma v Avstrijskem Primorju (1819–1914). Kopališki zdraviliški, jamski in gorski turizem“.
43 Više o tome u Rogoznica, Iz kapitalizma v socializem : gospodarstvo cone B Svobodnega tržaškega ozemlja : 1947-1954;
Deborah Rogoznica, „Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudarkom na
okraju Koper)“. Acta Histriae 13, 2 (2005.), 395–422.
44 „Ferrovie concesse e tramvie estraurbane, 1936“. „Ferrovie concesse e tramvie estraurbane, 1936“. Stagniweb, 1936.
http://www.stagniweb.it/foto6.asp?File=fer936&righe=1&inizio=7&InizioI=1&RigheI=50&Col=4.
45 Rogoznica, „Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudarkom na okraju
Koper)“, 404.
46Prav tam, 407.
47 Leta 1953 ustanovljena Trgovinska in gostinska zbornica za okraj Koper (znotraj te je deloval stalni odbor za gostinstvo in turi-
zem), se je leta 1956 preoblikovala v Gostinsko zbornico za okraj Koper, ki je v okviru pristojnosti koprskega okraja pokrivala vse
tri takratne občine slovenske Istre. Več o tem v Rogoznica, „Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega
ozemlja (s posebnim poudarkom na okraju Koper)“, 408 in v OLO Piran. „Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran“.
Občinski ljudski odbor Piran, 1958. Osebni fond Tomija Brezovca.
48 Repe Božo, „Turistična zveza in razvoj turizma v Sloveniji po drugi svetovni vojni. “ Turizem smo ljudje: zbornik ob 100-letnici
ustanovitve Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma v
Sloveniji : 1905-2005, uredil Srečko Šajn. (Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 2006).
49 Božo Repe, „Teorija in praksa in njeni pisci v času partijskega »liberalizma«“, Teorija in praksa, 41, 1-2 (2004), 114–131.
50 „SI PAK KP 178, t.e. 98, a.e. 304, Problematika poslovanja gostinskih organizacij okraja Koper . Organizacija gostinske mreže
1962-1965. Koper.“
51 Če odmislimo začasno rešitev kot je bila uvedba Svobodnega tržaškega ozemlja po II. svetovni vojni in dokončno razmejitev
med Italijo in takratno Jugoslavijo, pri čemer je bil v geografskem smislu le obrobni del Istre dodeljen Italiji. V tem smislu je so bila
za lokalno prebivalstvo še najbolj moteča čezmejna potovanja v Trst, ki je bil tradidionalno vezan na Istro.
52 „Vse večja gneča in zastoji na cestah“. Delo. 16. avgust 2014. http://www.delo.si/novice/slovenija/gneca-in-zastoji-na-podravski-
-avtocesti.html.
53 „Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju“.
40
