Page 37 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 37
eno zajeli ključne mejnike in okoliščine razvoja turiz- svoje profesije. U sklopu svojih projektnih aktivnosti za-
ma v obalnem delu Istre. Seveda je druga omejitev ta, da dovoljili smo se nešto manjim obimom, ali smo ipak obu-
smo se osredotočili le na obalni del, pri čemer je jasno, hvatili ključne prijelomnice i okolnosti razvoja turizma u
da se turizem ni razvijal samo v tem delu, temveč tudi v obalnom dijelu Istre. Naravno da je drugo ograničenje to
notranjosti Istre. Glede na to, da sta bili glavni turistični da smo se usredotočili samo na obalni dio, pri čemu je ja-
lokaciji Opatija na Hrvaškem in Portorož v Sloveniji, je sno da se turizam nije razvijao samo u tom dijelu, nego i u
največ virov dostopnih prav zanju. Ostalim krajem, ki so unutrašnjosti Istre. S obzirom na to da su glavne turističke
se začeli razvijati pozneje oziroma so se v turističnem lokaciji bile Opatija u Hrvatskoj i Portorož u Sloveniji,
smislu uveljavljali počasneje, smo avtorji posvečali manj najviše resursa dostupno je upravo za njih. Ostalim kraje-
pozornosti, pri čemer ne želimo ustvariti vtisa, da so v vima, koji su se kasnije počeli razvijati, odnosno kasnije
današnji turistični ponudbi Istre nepomembni. postali značajni u turističkom smislu, autori su posvetili
manje pažnje, pri čemu ne želimo stvoriti dojam da su u
Omenjene omejitve so istočasno priložnost za prihodnje današnjoj turističkoj ponudi Istre nevažni.
raziskave zgodovinskega razvoja turizma na tem geograf-
skem področju ali širše v kompleksnem severno-jadran- Spomenuta ograničenja istodobno su prilika za buduća
skem prostoru. Raziskovalci se bodo lahko bolj osredo- istraživanja povijesnog razvoja turizma na ovom geograf-
točali na posamezna obdobja, na posamezne turistične skom području ili šire u kompleksnom sjevernojadran-
dejavnosti, na posamezne sorodne kraje, pravne, davčne, skom prostoru. Istraživači će se moći više usredotočiti
računovodske in druge normativne ureditve povezane s na pojedina razdoblja, na pojedine turističke aktivnosti,
turizmom oziroma na celovite primerjave med obdobji, na pojedine srodne krajeve, pravne, porezne, računovod-
turističnimi dejavnostmi in sorodnimi kraji ter podobno. stvene i druge regulatorne okvire povezane s turizmom,
Problem, s katerim smo se srečevali raziskovalci in ki nas odnosno na sveobuhvatnu usporedbu između razdoblja,
bo spremljal tudi v prihodnje, je pomanjkanje relevantnih turističkih aktivnosti, srodnih krajeva i slično. Problem
podatkov, njihova neenotna urejenost in kakovost. Na s kojim su se istraživači susretali i koji će nas pratiti i
osnovi tega lahko ugotovimo, da primerjave (analize), ki ubuduće nedostatak relevantnih podataka, njihova je neje-
se delajo v sodobnem (današnjem) turizmu, za pretekla dinstvena uređenost i kvaliteta. Na temelju toga možemo
zgodovinska obdobja ni mogoče narediti. Ne glede na to utvrditi da usporedbe (analize) koje se rade u suvreme-
pa bodo zbrana dela v tej monografiji prav gotovo dobra nom (današnjem) turizmu za prošla povijesna razdoblja
osnova za bolj poglobljene prihodnje raziskave. Glede na nije moguće napraviti. Bez obzira na tu činjenicu, sabrani
to, da se je sodobni turizem Hrvaške in Slovenije začel radovi u ovoj monografiji zasigurno će biti dobar temelj
razvijati ravno v tem prostoru, so in bodo take raziskave za produbljenija buduća istraživanja. S obzirom na to da
smiselne tudi v prihodnje. Pri tem je treba le razmisliti, se suvremeni turizam Hrvatske i Slovenije počeo razvijati
kako jih povezati s sedanjostjo oziroma, kako naj služijo upravo na ovom prostoru, ovakva istraživanja imaju i imat
današnjemu turizmu. S tem bi jih namreč vzeli iz strogih će smisla i ubuduće. Pritom je samo potrebno razmisliti
znanstvenih krogov in jih dali v uporabo današnji stroki, na koji ih je način moguće povezati sa sadašnjošću, odno-
kar bi pravzaprav osmislilo delovanje znanosti. sno kako mogu koristiti današnjem turizmu. Time bismo
ih, naime, izdvojili iz strogih znanstvenih krugova i dali
na korištenje današnjoj struci, što bi zapravo osmislilo
djelovanje znanosti.

37
   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42