Page 36 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 36
ljuček Zaključak

Prikazovanje širših družbeno-ekonomskih, političnih ter Prikaz širih društveno-ekonomskih, političkih i geograf-
geografskih razmer v Istri je dokaj nehvaležna naloga, saj skih prilika u Istri vrlo je nezahvalan zadatak, s obzirom
se je tej temi posvečalo veliko avtorjev. Cilj tega prispev- da je ovu temu obrađivalo mnogo autora. Cilj ovog pri-
ka ni bil celovit oris vseh dejstev, ki so v tem smislu zna- loga nije bio sveobuhvatno prikazati sve činjenice koje
čilna za polotok, temveč zgolj izpostaviti nekaj ključnih su u tom smislu karakteristične za poluotok, nego samo
mejnikov ali okoliščin, ki so povezani z razvojem turizma istaknuti nekoliko ključnih prekretnica ili okolnosti koje
v tem delu Jadrana. Eden takih so naravne predispozi- su povezane s razvojem turizma u ovom dijelu Jadrana.
cije, kjer nismo mogli zanemariti podnebnih sprememb, Jedna su od njih prirodne predispozicije, kod kojih nismo
ki se kažejo kot ekstremni vremenski pojavi z močnimi mogli zanemariti klimatske promjene koje se manife-
vplivi na domače prebivalstvo in tudi na turizem. Še več stiraju kao ekstremne vremenske pojave sa značajnim
prostora pa smo v tem prispevku namenili družbeno-poli- utjecajem na domaće stanovništvo, kao i na turizam. Još
tičnim spremembam, ki jih lahko zaradi velike dinamike smo više prostora u ovom prilogu namijenili društveno-
okarakteriziramo kot posebnost tega geografskega pro- političkim promjenama, koje zbog velike dinamike mo-
stora. Večji vplivi teh sprememb na turizem bodo še bolj žemo okarakterizirati kao posebnost ovoga geografskoga
razvidni v vseh naslednjih vsebinskih sklopih. Z vsemi prostora. Glavni učinci tih promjena na turizam biti će
temi splošnimi prikazi in interpretacijami smo se izognili očitiji iz svih sljedećih sadržajnih sklopova. Svim tim
ponavljanju v drugih sklopih, kjer smo se avtorji res lahko općim prikazima i interpretacijama izbjegli smo ponav-
posvetili ključnim strokovnim vprašanjem, povezanih z ljanje u ostalim sklopovima, u kojima su se autori zaista
razvojem turizma v Istri. To poglavje torej lahko razu- mogli posvetiti ključnim stručnim pitanjima povezanim s
memo kot uvodno poglavje v vsa ostala, kar lahko doda- razvojem turizma u Istri. Ovo poglavlje, dakle, možemo
tno utemeljimo tudi s tem, da smo edino v tem poglavju smatrati uvodnim poglavljem u sva ostala. To možemo do-
opisali metodološke pristope, ki so bili uporabljeni med datno potkrijepiti i time da smo jedino u ovom poglavlju
nastankom te monografije. opisali metodološke pristupe koji su primijenjeni tijekom
nastanka ove monografije.
Prispevki v tej monografiji imajo prav gotovo svoje
omejitve. Ena prvih je prav gotovo celovitost podatkov, Prilozi u ovoj monografiji svakako imaju svoja ograni-
ki so zajeti v posameznem sklopu. Ker je bil cilj opisati čenja. Jedno od prvih je zasigurno cjelovitost podataka
zgodovinski razvoj turizma od sredine 19. stoletja dalje koji su obuhvaćeni u pojedinom sklopu. Budući da je cilj
pa do danes, je to avtorjem onemogočalo poglobljeno raz- bio opisati povijesni razvoj turizma od sredine 19. stolje-
iskovanje razvoja v vseh časovnih obdobjih. To je že samo ća do danas, to je autorima onemogućavalo produbljeno
po sebi zahtevno opravilo, saj je zaradi menjav oblasti v istraživanje razvoja u svim povijesnim razdobljima. To je
preteklosti, danes arhivsko gradivo razpršeno po različnih već samo po sebi zahtjevan zadatak, s obzirom na to da
državah in regijah znotraj njih. Tak celovit pristop bi zah- je zbog promjena vlasti u prošlosti arhivska građa danas
teval nekajletno poglobljeno raziskovanje vsaj v Sloven- raspršena po različitim državama i regijama unutar njih.
skih, Hrvaških, Italijanskih, Avstrijskih in Srbskih (tu je Tako cjelovit pristup zahtijevao bi nekoliko godina pro-
veliko gradiva iz obdobja Jugoslavije) arhivih ter muzejih; dubljenog istraživanja barem u slovenskim, hrvatskim,
v samo raziskovalno delo bi bilo potrebno vključiti tudi talijanskim, austrijskim i srpskim (ovdje se nalazi puno
(ekonomske) zgodovinarje, ki bi temo obdelali iz zornega građe iz razdoblja Jugoslavije) arhivima te muzejima; a
kota svoje stroke. V sklopu naših projektnih aktivnosti u sam bi istraživački rad bilo potrebno uključiti i (eko-
smo se zadovoljili z nekoliko manjšim obsegom, a smo nomske) povjesničare, koji bi temu obradili iz perspektive

36
   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41