Page 75 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 75
elnih marketinških pristopov kaj hitro začeli vračati, gostiju. Strani su se gosti zbog domišljatih marketinških
medtem ko je bil domači trg celo desetletje oziroma do pristupa brzo počeli vraćati, dok je domaće tržište cijelo
osamosvojitve Slovenije v fazi stagnacije, saj si je domače desetljeće, odnosno do osamostaljenja Slovenije, bilo u
prebivalstvo ob višanju inflacije in padanju standarda tež- fazi stagnacije, s obzirom na to da je domaće stanovništvo,
ko privoščilo dopustovanje ob morju. zbog povećanja inflacije i pada standarda, teško moglo
priuštiti odmor uz more.
Število organizacij, ki so se po II. svetovni vojni ukvarjale
s turizmom, se je drastično povečevalo. Iz brošure Sloveni- Broj organizacija koje su se nakon II. svjetskog rata bavile
ja Jugoslavija146 iz leta 1975 izhaja, da so bile na slovenski turizmom drastično se povećavao. Iz brošure Slovenija
obali takrat naslednje turistične organizacije, ki so nudile Jugoslavija146 iz 1975. godine proizlazi da su na slovenskoj
informacije in druge storitve obiskovalcem (brez gostin- obali tada postojale sljedeće turističke organizacije koje
skih obratov): Turist, Izola; TD Koper; Potovalna agencija su nudile informacije i druge usluge posjetiteljima (bez
Koper; Slavnik; Globtour; Zavod za turizem, Piran; Turist ugostiteljskih objekata): Turist, Izola; TD Kopar; Turistič-
Portorož, TD Portorož, Atlas, Dubrovnik; Generalturist, ka agencija Kopar; Slavnik; Globtour; Zavod za turizam,
Zagreb; Kvarner express, Opatija. Poslovalnice so bile lo- Piran; Turist Portorož, TD Portorož, Atlas, Dubrovnik;
cirane v Portorožu, Piranu, Izoli in Kopru. Za premožnejše Generalturist, Zagreb i Kvarner express, Opatija. Poslov-
goste so junija 1979, po prejetju odobritve s strani oblasti, nice su se nalazile u Portorožu, Piranu, Izoli i Kopru. Za
v Portorožu zgradili marino z 220 privezi za prve navtike. imućnije su goste u lipnju 1979., nakon što je vlast usvojila
Temu so sledila še obsežnejša dela in ureditev okolice. odobrenja, u Portorožu izgradili marinu sa 220 vezova za
Uradna otvoritev Marine Portorož je bila maja 1986147 in prve nautičare. Nakon toga su uslijedili još opsežniji rado-
ta je še danes najbolj prepoznavna slovenska marina. Po- vi i uređenje okolice. Službeno otvorenje Marine Portorož
zneje so h gradnji marine pristopili še v Kopru, ko je leta bilo je u svibnju 1986.147i ona je još i danas najprepoznatlji-
1989 Istrabenz s partnerji ustanovil družbo za dejavnost vija slovenska marina. Kasnije je gradnja marine započeta
navtičnega turizma Marina Koper, d. o. o.,148 in v Izoli, i u Kopru kada je 1989. godine Istrabenz s partnerima
ko je podjetje Marina Izola, d. o. o., leta 1992 ustanovilo osnovao društvo za djelatnost nautičkog turizma Marina
pet partnerjev iz Slovenije in Italije.149 Poleg tega so že Koper d.o.o.148 te u Izoli kada je tvrtku Marina Izola d.o.o.
leta 1962 začeli pripravljati teren tudi za športno letališče 1992. godine osnovalo pet partnera iz Slovenije i Italije149.
v Sečovljah – travnik, v dolžini 400 metrov, ki je bil na Osim toga, već se 1962. godine počelo pripremati teren i
začetku namenjen predvsem za izvedbo padalskih prire- za sportsku zračnu luku u Sečovljama – travnjak u dužini
ditev. 12. februarja 1973 je bilo športno letališče vpisano v od 400 metara, koji je u početku prije svega bio namijenjen
register in dobilo dovoljenje za uporabo. 1. oktobra 1978 je izvedbi padobranskih događanja. Dana 12. veljače 1973.
bila otvoritev prenovljenega letališča, ki je bilo vpisano v sportska zračna luka bila je upisana u registar te je dobila
register letališč in registrirano za panoramske polete. Od uporabnu dozvolu. Otvorenje obnovljene zračne luke, koja
20. julija 1984 je letališče registrirano za potniški promet je bila upisana u registar zračnih luka i registrirana za pa-
tipa DASH-7, čeprav je imelo dovoljenje za javni prevoz noramske letove, bilo je 1. listopada 1978. Od 20. srpnja
že od junija 1980.150 Z letališčem so bili ustvarjeni pogoji 1984. zračna je luka registrirana za putnički promet tipa
za prevoz premožnejših gostov, tudi takih s svojimi letali, DASH-7, iako je imala dozvolu za javni prijevoz već od
v severno Istro. Najbližji večji letališči sta sicer še danes lipnja 1980.150. Zračna je luka stvorila uvjete za prijevoz
v Pulju na Hrvaškem in v Ronkah/Ronchi dei Legionari imućnijih gostiju, pa i onih s vlastitim zrakoplovima, u
v Italiji.151 sjevernu Istru. Najbliže su veće zračne luke, doduše, još i
danas u Puli u Hrvatskoj i u Ronkima (Ronchi dei Legio-
nari) u Italiji151.
75
medtem ko je bil domači trg celo desetletje oziroma do pristupa brzo počeli vraćati, dok je domaće tržište cijelo
osamosvojitve Slovenije v fazi stagnacije, saj si je domače desetljeće, odnosno do osamostaljenja Slovenije, bilo u
prebivalstvo ob višanju inflacije in padanju standarda tež- fazi stagnacije, s obzirom na to da je domaće stanovništvo,
ko privoščilo dopustovanje ob morju. zbog povećanja inflacije i pada standarda, teško moglo
priuštiti odmor uz more.
Število organizacij, ki so se po II. svetovni vojni ukvarjale
s turizmom, se je drastično povečevalo. Iz brošure Sloveni- Broj organizacija koje su se nakon II. svjetskog rata bavile
ja Jugoslavija146 iz leta 1975 izhaja, da so bile na slovenski turizmom drastično se povećavao. Iz brošure Slovenija
obali takrat naslednje turistične organizacije, ki so nudile Jugoslavija146 iz 1975. godine proizlazi da su na slovenskoj
informacije in druge storitve obiskovalcem (brez gostin- obali tada postojale sljedeće turističke organizacije koje
skih obratov): Turist, Izola; TD Koper; Potovalna agencija su nudile informacije i druge usluge posjetiteljima (bez
Koper; Slavnik; Globtour; Zavod za turizem, Piran; Turist ugostiteljskih objekata): Turist, Izola; TD Kopar; Turistič-
Portorož, TD Portorož, Atlas, Dubrovnik; Generalturist, ka agencija Kopar; Slavnik; Globtour; Zavod za turizam,
Zagreb; Kvarner express, Opatija. Poslovalnice so bile lo- Piran; Turist Portorož, TD Portorož, Atlas, Dubrovnik;
cirane v Portorožu, Piranu, Izoli in Kopru. Za premožnejše Generalturist, Zagreb i Kvarner express, Opatija. Poslov-
goste so junija 1979, po prejetju odobritve s strani oblasti, nice su se nalazile u Portorožu, Piranu, Izoli i Kopru. Za
v Portorožu zgradili marino z 220 privezi za prve navtike. imućnije su goste u lipnju 1979., nakon što je vlast usvojila
Temu so sledila še obsežnejša dela in ureditev okolice. odobrenja, u Portorožu izgradili marinu sa 220 vezova za
Uradna otvoritev Marine Portorož je bila maja 1986147 in prve nautičare. Nakon toga su uslijedili još opsežniji rado-
ta je še danes najbolj prepoznavna slovenska marina. Po- vi i uređenje okolice. Službeno otvorenje Marine Portorož
zneje so h gradnji marine pristopili še v Kopru, ko je leta bilo je u svibnju 1986.147i ona je još i danas najprepoznatlji-
1989 Istrabenz s partnerji ustanovil družbo za dejavnost vija slovenska marina. Kasnije je gradnja marine započeta
navtičnega turizma Marina Koper, d. o. o.,148 in v Izoli, i u Kopru kada je 1989. godine Istrabenz s partnerima
ko je podjetje Marina Izola, d. o. o., leta 1992 ustanovilo osnovao društvo za djelatnost nautičkog turizma Marina
pet partnerjev iz Slovenije in Italije.149 Poleg tega so že Koper d.o.o.148 te u Izoli kada je tvrtku Marina Izola d.o.o.
leta 1962 začeli pripravljati teren tudi za športno letališče 1992. godine osnovalo pet partnera iz Slovenije i Italije149.
v Sečovljah – travnik, v dolžini 400 metrov, ki je bil na Osim toga, već se 1962. godine počelo pripremati teren i
začetku namenjen predvsem za izvedbo padalskih prire- za sportsku zračnu luku u Sečovljama – travnjak u dužini
ditev. 12. februarja 1973 je bilo športno letališče vpisano v od 400 metara, koji je u početku prije svega bio namijenjen
register in dobilo dovoljenje za uporabo. 1. oktobra 1978 je izvedbi padobranskih događanja. Dana 12. veljače 1973.
bila otvoritev prenovljenega letališča, ki je bilo vpisano v sportska zračna luka bila je upisana u registar te je dobila
register letališč in registrirano za panoramske polete. Od uporabnu dozvolu. Otvorenje obnovljene zračne luke, koja
20. julija 1984 je letališče registrirano za potniški promet je bila upisana u registar zračnih luka i registrirana za pa-
tipa DASH-7, čeprav je imelo dovoljenje za javni prevoz noramske letove, bilo je 1. listopada 1978. Od 20. srpnja
že od junija 1980.150 Z letališčem so bili ustvarjeni pogoji 1984. zračna je luka registrirana za putnički promet tipa
za prevoz premožnejših gostov, tudi takih s svojimi letali, DASH-7, iako je imala dozvolu za javni prijevoz već od
v severno Istro. Najbližji večji letališči sta sicer še danes lipnja 1980.150. Zračna je luka stvorila uvjete za prijevoz
v Pulju na Hrvaškem in v Ronkah/Ronchi dei Legionari imućnijih gostiju, pa i onih s vlastitim zrakoplovima, u
v Italiji.151 sjevernu Istru. Najbliže su veće zračne luke, doduše, još i
danas u Puli u Hrvatskoj i u Ronkima (Ronchi dei Legio-
nari) u Italiji151.
75
