Page 71 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 71
ati izlete na Socerb, v Sečo, Rižano, Lipico in med tem organizirati izlete na Socerb, u Seču, Rižanu, Lipicu te
območjem in notranjostjo Slovenije.126 Tudi sicer je javni između tog područja i unutrašnjosti Slovenije126. Inače se
in organiziran prevoz potekal predvsem z avtobusi, saj je javni i organizirani prijevoz također odvijao prije svega
bila železniška povezava zelo slaba.127 Poleg omenjenih so autobusima, jer je željeznička veza bila vrlo loša127. Osim
potnike v slovenski Istri prevažali še Primorje iz Pirana, spomenutih, putnike su u slovenskoj Istri prevozili i Pri-
Slovenija avtopromet iz Ljubljane, Avtotrans iz Reke, morje iz Pirana, Slovenija avtopromet iz Ljubljane, Auto-
Istra auto iz Umaga, Avtopromet Gorica iz Nove Gorice trans iz Rijeke, Istra auto iz Umaga, Avtopromet Gorica
in Avtobusno podjetje Poreč.128 Zanimivo je, da so imeli iz Nove Gorice i Autobusna tvrtka Poreč128. Zanimljivo
v Piranu problem z nakupom avtobusnih vozovnic, saj je je da je u Piranu postojao problem s kupnjom autobusnih
bila ta storitev potnikom na voljo le v Portorožu v tam- karata, s obzirom na to da je ta usluga putnicima bila na
kajšnji poslovalnici Potovalnega urada ADRIA, kjer pa je raspolaganju samo u Portorožu u tamošnjoj poslovnici
bila običajno gneča. Turistično društvo v Piranu je pred- Turističkog ureda ADRIA, gdje je obično bila gužva. Tu-
videlo prostor v znani benečanski stavbi na Tartinijevem rističko društvo u Piranu predvidjelo je prostor u poznatoj
trgu. Prostor bi moral prevzeti Potovalni urad ADRIA iz venecijanskoj zgradi na Tartinijevu trgu. Prostor je trebao
Portoroža, a ker do tega ni prišlo, je Turistično društvo preuzetiTuristički ured ADRIA iz Portoroža, a s obzirom
sklenilo, prepustiti omenjene prostore avtobusnemu pod- na to da do toga nije došlo, Turističko je društvo odlučilo
jetju Slavnik.129 navedene prostore prepustiti autobusnoj tvrtki Slavnik129.

Tudi naslednje obdobje do leta 1962 se šteje kot obdobje Sljedeće razdoblje, do 1962. godine, također se smatra
uspešnega razvoja turizma na območju tedanjega okraja razdobljem uspješnog razvoja turizma na području tadaš-
Koper, saj so poleg omenjenih sprememb v prometnih njeg okruga Kopar, s obzirom na to da su, osim navedenih
povezavah sprejeli vrsto ukrepov in navodil o urejanju promjena u prometnim vezama, usvojili niz mjera i uputa
okolja turističnih objektov.130 O tem piše tudi Slovenski povezanih s uređivanjem okolice turističkih objekata130. O
Jadran 23. marca 1956.131 Vpliv politike je bil v tem obdo- tome piše i Slovenski Jadran 23. ožujka 1956.131. Utjecaj
bju, pa tudi pred tem, precejšen in glavne načrte in odlo- politike u tom razdoblju, a i prije toga, značajan je, a glav-
čitve so sprejemali politični veljaki oziroma funkcionarji ne planove i odluke donosile su političke ličnosti, odnosno
na različnih ravneh.132 Nadalje je v letu 1958 prišlo do funkcionari na različitim razinama132. Nadalje je u 1958.
ene večjih panožnih združitev v slovenski Istri. Potovalni godini došlo do jednog od većih spajanja unutar gospo-
urad ADRIA Portorož in Avtopodjetje Primorje Piran sta darske grane u slovenskoj Istri. Turistički ured ADRIA
se priključila Avtopodjetju Slavnik Koper, ki se je pozneje Portorož i Avtopodjetje Primorje Piran priključili su se
v istem letu preimenovalo v podjetje Slavnik Koper.133 Na Avtopodjetju Slavnik Koper, koje se kasnije iste godine
ta način je nastal glavni regionalni turistični prevoznik in preimenovalo u tvrtku Slavnik Koper133. Na taj je način
ponudnik turističnih storitev, ki se je tudi lažje spopadal nastao glavni regionalni turistički prijevoznik i ponuditelj
s konkurenčnimi podjetji, ki so iz drugih okrajev delovali turističkih usluga koji se lakše nosio s konkurentskim
na obalnem področju. To so bili v petdesetih letih Putnik tvrtkama koje su iz drugih okruga djelovale na obalnom
Slovenija s poslovalnico v Kopru in SAP – Turist biro području. To su u pedesetim godinama bili Putnik Slove-
Ljubljana134 s poslovalnicama v Piranu in Kopru. Zadnji nija s poslovnicom u Kopru i SAP – Turist biro Ljublja-
je na primer leta 1958 z oglasom v Slovenskem Jadranu na134 s poslovnicama u Piranu i Kopru., koji je na primjer
(Slika 8a) vabil na strokovno ekskurzijo v Milano. Ta 1958. godine s oglasom u Slovenskom Jadranu (slika 8a)
oglas bi lahko razvrstili tudi v sklop poslovnega turizma. pozivao na stručnu ekskurziju u Milano. Taj bismo oglas
Dodatno želimo izpostaviti še možnosti financiranja, ki mogli uvrstiti i u sklop poslovnog turizma. Dodatno že-
so jih takrat ponujali domači potovalni uradi turistom za limo naglasiti i mogućnosti financiranja koje su tada do-

71
   66   67   68   69   70   71   72   73   74   75   76