Page 70 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 70
ajala zlasti nova zahteva po decentralizaciji reške Ja- koj sezoni. Pogotovo je iz toga proizlazio novi zahtjev za
drolinije, ki naj bi z odstopljenimi sodobnimi potniškimi decentralizacijom riječke Jadrolinije, koja bi odstupljenim
ladjami omogočila redni obalni potniški promet v okviru suvremenim putničkim brodovima omogućila redovni
novega podjetja za obalni potniški in tovorni promet v obalni putnički promet u okviru nove tvrtke za obalni
Kopru.119 Slovenski Jadran v članku Kaj lahko dobimo putnički i teretni promet u Kopru119. Slovenski Jadran u
od »Jadrolinije« leta 1957 našteva, kakšne so potrebe po članku Što možemo dobiti od „Jadrolinije“ 1957. godine
plovilih na slovenski obali. Našteva plovila za lokalne nabraja kakve su potrebe za plovilima na slovenskoj obali.
prevoze, regionalne prevoze v Istri in za turistična križar- Nabraja plovila za lokalne prijevoze, regionalne prijevoze
jenja po Jadranu in Sredozemlju, pri čemer izpostavlja, da u Istri i za turistička krstarenja po Jadranu i Sredozemlju,
bi potrebovali vsaj 8 ladij, kot solidno osnovo za prihodnji pri čemu naglašava da je potrebno barem osam brodova
razvoj turizma.120, 121 Nov zagon ladijskemu prevozu turi- kao solidan temelj za budući razvoj turizma120, 121. Novi
stov so želeli dati z nakupom t. i. leteče ladje »Delfin«, ki zamah brodskom prijevozu turista željeli su dati kupnjom
jo je kupilo podjetje Slavnik oktobra 1959, po tem, ko je tzv. letećeg broda „Delfin“, koji je tvrtka Slavnik kupila u
ladjo enakega tipa pred dobrim letom dobil Trst. »Delfin« listopadu 1959., nakon što Trst nešto više od godinu dana
je bila prva taka ladja v takratni Jugoslaviji, ki pa tako ranije dobio brod istog tipa. „Delfin“ je bio prvi takav brod
kot tržaška ladja ni dosegla pomembnejših rezultatov in u tadašnjoj Jugoslaviji, koji, kao ni tršćanski brod, nije
ni pripomogla bistveno k razvoju turizma.122 Le-ta se je postigao važnije rezultate i nije značajno pridonio razvoju
očitno vedno bolj nagibal k množičnosti. Dodaten dokaz turizma122. Očito se sve više usmjeravao na masovnost.
za to je, da je bilo samo na območju piranske občine v letu Dodatni je dokaz za to da je samo na području piranske
1958 načrtovanih 68 novih počitniških domov oziroma općine u 1958. godini bilo planirano 68 novih kuća za
sindikalnih podružnic iz najrazličnejših slovenskih kra- odmor, odnosno sindikalnih podružnica iz najrazličitijih
jev. Piran je skupaj s Fieso od leta 1957 postajal obmorsko slovenskih krajeva. Piran je zajedno s Fiesom od 1957.
središče domačega (predvsem sindikalnega) turizma,123 godine postajao primorski centar domaćeg (prije svega
a so se na podoben način uveljavljala tudi ostala obalna sindikalnog) turizma123, ali su se na sličan način razvijali i
središča, npr. Ankaran in Izola.124 ostali obalni centri, npr. Ankaran i Izola124.
Leta 1955 je bil v Portorožu organiziran II. Mednarodni Godine 1955. u Portorožu je organiziran II. međunarodni
moštveni šahovski turnir Portorož. Na brošuri, ki je bila šahovski turnir za muškarce Portorož. Na brošuri, koja je
izdana ob tej priložnosti, zasledimo oglas za Avtopodjetje izdana tom prilikom, možemo pronaći oglas za Avtopo-
Slavnik, Koper, ki promovira svoje prevoze z avtopulma- djetje Slavnik Koper, koje promovira svoje prijevoze po-
ni »Mercedes«, oglas za Potovalni urad ADRIA Portorož, sebnom vrstom udobno uređenih automobilskih (autobu-
ki nudi informacije, rezervacije, menjavo denarja, izlete snih) vozila „Mercedes“, oglas za Turistički ured ADRIA
z lastnim motornim čolnom ali avtobusom, vozovnice, Portorož koji nudi informacije, rezervacije, mijenjanje
foto-storitve in razglednice, ter oglas za Ribič Piran, ki novca, izlete vlastitim motornim čamcem ili autobusom,
priporoča izlete z ladjo »Burja«, športni ribolov in kri- karte, fotografske usluge i razglednice, te oglas za Ribič
žarjenja po Jadranu.125 Poleg tega je bilo v času od leta Piran, koji preporučuje izlete brodom „Burja“, sportski
1954 do 1956 tudi obdobje prvega povezovanja obale z ribolov i krstarenja po Jadranu125. Osim toga, razdoblje od
zaledjem po vojni. Avtoprevozniško podjetje Slavnik in 1954. do 1956. godine bilo je i razdoblje prvog poveziva-
Potovalni urad ADRIA sta povezala obmorske kraje s nja obale sa zaleđem nakon rata. Autoprijevoznička tvrtka
Planinsko kočo na Slavniku in postojanko na področju Slavnik i Turistički ured ADRIA povezali su primorske
Snežnika. Prav tako so začeli za turiste organizirano iz- krajeve s Planinskim domom na Slavniku i odmarali-
štem na području Snežnika. Isto su tako počeli za turiste
70
drolinije, ki naj bi z odstopljenimi sodobnimi potniškimi decentralizacijom riječke Jadrolinije, koja bi odstupljenim
ladjami omogočila redni obalni potniški promet v okviru suvremenim putničkim brodovima omogućila redovni
novega podjetja za obalni potniški in tovorni promet v obalni putnički promet u okviru nove tvrtke za obalni
Kopru.119 Slovenski Jadran v članku Kaj lahko dobimo putnički i teretni promet u Kopru119. Slovenski Jadran u
od »Jadrolinije« leta 1957 našteva, kakšne so potrebe po članku Što možemo dobiti od „Jadrolinije“ 1957. godine
plovilih na slovenski obali. Našteva plovila za lokalne nabraja kakve su potrebe za plovilima na slovenskoj obali.
prevoze, regionalne prevoze v Istri in za turistična križar- Nabraja plovila za lokalne prijevoze, regionalne prijevoze
jenja po Jadranu in Sredozemlju, pri čemer izpostavlja, da u Istri i za turistička krstarenja po Jadranu i Sredozemlju,
bi potrebovali vsaj 8 ladij, kot solidno osnovo za prihodnji pri čemu naglašava da je potrebno barem osam brodova
razvoj turizma.120, 121 Nov zagon ladijskemu prevozu turi- kao solidan temelj za budući razvoj turizma120, 121. Novi
stov so želeli dati z nakupom t. i. leteče ladje »Delfin«, ki zamah brodskom prijevozu turista željeli su dati kupnjom
jo je kupilo podjetje Slavnik oktobra 1959, po tem, ko je tzv. letećeg broda „Delfin“, koji je tvrtka Slavnik kupila u
ladjo enakega tipa pred dobrim letom dobil Trst. »Delfin« listopadu 1959., nakon što Trst nešto više od godinu dana
je bila prva taka ladja v takratni Jugoslaviji, ki pa tako ranije dobio brod istog tipa. „Delfin“ je bio prvi takav brod
kot tržaška ladja ni dosegla pomembnejših rezultatov in u tadašnjoj Jugoslaviji, koji, kao ni tršćanski brod, nije
ni pripomogla bistveno k razvoju turizma.122 Le-ta se je postigao važnije rezultate i nije značajno pridonio razvoju
očitno vedno bolj nagibal k množičnosti. Dodaten dokaz turizma122. Očito se sve više usmjeravao na masovnost.
za to je, da je bilo samo na območju piranske občine v letu Dodatni je dokaz za to da je samo na području piranske
1958 načrtovanih 68 novih počitniških domov oziroma općine u 1958. godini bilo planirano 68 novih kuća za
sindikalnih podružnic iz najrazličnejših slovenskih kra- odmor, odnosno sindikalnih podružnica iz najrazličitijih
jev. Piran je skupaj s Fieso od leta 1957 postajal obmorsko slovenskih krajeva. Piran je zajedno s Fiesom od 1957.
središče domačega (predvsem sindikalnega) turizma,123 godine postajao primorski centar domaćeg (prije svega
a so se na podoben način uveljavljala tudi ostala obalna sindikalnog) turizma123, ali su se na sličan način razvijali i
središča, npr. Ankaran in Izola.124 ostali obalni centri, npr. Ankaran i Izola124.
Leta 1955 je bil v Portorožu organiziran II. Mednarodni Godine 1955. u Portorožu je organiziran II. međunarodni
moštveni šahovski turnir Portorož. Na brošuri, ki je bila šahovski turnir za muškarce Portorož. Na brošuri, koja je
izdana ob tej priložnosti, zasledimo oglas za Avtopodjetje izdana tom prilikom, možemo pronaći oglas za Avtopo-
Slavnik, Koper, ki promovira svoje prevoze z avtopulma- djetje Slavnik Koper, koje promovira svoje prijevoze po-
ni »Mercedes«, oglas za Potovalni urad ADRIA Portorož, sebnom vrstom udobno uređenih automobilskih (autobu-
ki nudi informacije, rezervacije, menjavo denarja, izlete snih) vozila „Mercedes“, oglas za Turistički ured ADRIA
z lastnim motornim čolnom ali avtobusom, vozovnice, Portorož koji nudi informacije, rezervacije, mijenjanje
foto-storitve in razglednice, ter oglas za Ribič Piran, ki novca, izlete vlastitim motornim čamcem ili autobusom,
priporoča izlete z ladjo »Burja«, športni ribolov in kri- karte, fotografske usluge i razglednice, te oglas za Ribič
žarjenja po Jadranu.125 Poleg tega je bilo v času od leta Piran, koji preporučuje izlete brodom „Burja“, sportski
1954 do 1956 tudi obdobje prvega povezovanja obale z ribolov i krstarenja po Jadranu125. Osim toga, razdoblje od
zaledjem po vojni. Avtoprevozniško podjetje Slavnik in 1954. do 1956. godine bilo je i razdoblje prvog poveziva-
Potovalni urad ADRIA sta povezala obmorske kraje s nja obale sa zaleđem nakon rata. Autoprijevoznička tvrtka
Planinsko kočo na Slavniku in postojanko na področju Slavnik i Turistički ured ADRIA povezali su primorske
Snežnika. Prav tako so začeli za turiste organizirano iz- krajeve s Planinskim domom na Slavniku i odmarali-
štem na području Snežnika. Isto su tako počeli za turiste
70
