Page 13 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Uvod
V zadnjih nekaj letih so večje podnebne spremembe (globalno ogrevanje,
pogostost in intenziteta padavin, sestava in cirkulacija ozračja; IPCC 2013)
in z njimi povezane posledice (pogostejši vročinski valovi, požari v narav-
nem okolju, neurja, suše, poplave, taljenje ledenikov, novozapadli sneg)
(Kajfež-Bogataj et al. 2004; Stern 2007; IPCC 2013) že skoraj postale stal-
nica v našem življenju (Bergant 2012, 1; Kajfež-Bogataj 2007, 13; Stern
2007). Številna poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah
(angl. Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC), vodilnega
svetovnega telesa, ki služi kot most med znanostjo o podnebnih spremem-
bah in javno politiko, govorijo o tem, da naj bi izrazitemu dvigu temperatu-
re (spremembi temperature površja in s tem tudi temperature zraka ob po-
vršju) v zadnjih nekaj desetletjih botroval predvsem človek (Kajfež-Bogataj
et al. 2010; IPCC 2013). Podnebnih sprememb ne moremo natanko na-
povedati vnaprej (Lorenz 1967; Kajfež-Bogataj 2005; Kajfež-Bogataj et al.
2010), še vedno pa lahko vplivamo nanje v prihodnosti, kot tudi na prila-
goditev novim situacijam (Kajfež-Bogataj et al. 2010). Podnebne spremem-
be namreč predstavljajo tudi izziv za znanost, politiko in gospodarstvo.
Navkljub dejstvu, da se Slovenija segreva hitreje od svetovnega povprečja
(ARSO 2013), še nima strategije prilagajanja na podnebne spremembe s
hujšimi sušami in poplavami.
Z današnjim načinom upravljanja z naravnimi viri, med katerimi je
tudi pitna voda, ne zadovoljujemo niti osnovnih potreb sedanje svetovne
populacije (Elliott 2013). V drugi polovici dvajsetega stoletja se je zato obli-
kovala razvojna perspektiva, tj. perspektiva trajnostnega razvoja, ki temelji
na uravnoteženosti med gospodarskim razvojem, varstvom okolja in druž-
V zadnjih nekaj letih so večje podnebne spremembe (globalno ogrevanje,
pogostost in intenziteta padavin, sestava in cirkulacija ozračja; IPCC 2013)
in z njimi povezane posledice (pogostejši vročinski valovi, požari v narav-
nem okolju, neurja, suše, poplave, taljenje ledenikov, novozapadli sneg)
(Kajfež-Bogataj et al. 2004; Stern 2007; IPCC 2013) že skoraj postale stal-
nica v našem življenju (Bergant 2012, 1; Kajfež-Bogataj 2007, 13; Stern
2007). Številna poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah
(angl. Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC), vodilnega
svetovnega telesa, ki služi kot most med znanostjo o podnebnih spremem-
bah in javno politiko, govorijo o tem, da naj bi izrazitemu dvigu temperatu-
re (spremembi temperature površja in s tem tudi temperature zraka ob po-
vršju) v zadnjih nekaj desetletjih botroval predvsem človek (Kajfež-Bogataj
et al. 2010; IPCC 2013). Podnebnih sprememb ne moremo natanko na-
povedati vnaprej (Lorenz 1967; Kajfež-Bogataj 2005; Kajfež-Bogataj et al.
2010), še vedno pa lahko vplivamo nanje v prihodnosti, kot tudi na prila-
goditev novim situacijam (Kajfež-Bogataj et al. 2010). Podnebne spremem-
be namreč predstavljajo tudi izziv za znanost, politiko in gospodarstvo.
Navkljub dejstvu, da se Slovenija segreva hitreje od svetovnega povprečja
(ARSO 2013), še nima strategije prilagajanja na podnebne spremembe s
hujšimi sušami in poplavami.
Z današnjim načinom upravljanja z naravnimi viri, med katerimi je
tudi pitna voda, ne zadovoljujemo niti osnovnih potreb sedanje svetovne
populacije (Elliott 2013). V drugi polovici dvajsetega stoletja se je zato obli-
kovala razvojna perspektiva, tj. perspektiva trajnostnega razvoja, ki temelji
na uravnoteženosti med gospodarskim razvojem, varstvom okolja in druž-
