Page 15 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 15
Uvod 15
Če te podatke primerjamo s podatki SURS (SURS 2013c) o številu
podjetij s področja predelovalnih dejavnosti, ki kažejo, da se je v obdobju
2010–2012 število srednjih in večjih podjetij na tem področju zmanjšalo za
5,75 %, ugotovimo, da se poraba vode iz javnega vodovodnega sistema (po-
raba pitne vode) ni bistveno zmanjšala.
Na področju trajnostne uporabe pitne vode v industriji velja omeni-
ti EU-projekt v okviru 7OP Aquafit4use (2008–2012), v katerem je sode-
lovalo 33 partnerjev iz 12 držav EU: Nizozemske (koordinatorica projek-
ta), Belgije, Češke, Danske, Francije, Italije, Nemčije, Poljske, Slovenije (4
partnerji iz Slovenije), Španije, Švedske in Velike Britanije. Splošni cilj pro-
jekta je bil razvoj in implementacija novih, zanesljivih, stroškovno učin-
kovitih tehnologij, orodij in metod za trajnostno oskrbo, uporabo in od-
vajanje vode v industriji, ki uporabi največ vode (zmanjšanje porabe pitne
vode, zmanjšanje okoljskih vplivov, voda »fit–for–use« ustrezna za upo-
rabo v določenem procesu, zapiranje vodnih tokov z integracijo procesnih
tehnologij) (European Commission 2012b, 26–7). V projektu je sodelovalo
10 raziskovalnih inštitutov (iz Slovenije: Fakulteta za strojništvo Univerze
v Mariboru in Tehnološki center tekstilcev IRSPIN), 11 partnerjev iz in-
dustrije kot glavni porabniki pitne vode (papirna, živilska, tekstilna in ke-
mična industrija; iz Slovenije: Svilanit, tekstilna tovarna, d. d., in Teksti-
na, d. d.) in 12 partnerjev dobaviteljev (med dobavitelji ni bilo partnerjev iz
Slovenije) (European Commission 2012c, 23). Skozi projekt se je pokaza-
lo, da industrija za svojo proizvodnjo pogosto uporablja pitno vodo, čeprav
takšne kakovosti sam proizvodni proces ne zahteva (European Commissi-
on 2012b, 26–7). Rezultati kažejo, da se z uporabo predlaganih in pilotsko
preizkušenih konkretnih rešitev poraba pitne vode zmanjša od 20–50 %,
odvisno od industrijske panoge.
Recesija, ki jo je leta 2008 sprožila finančna kriza, je razkrila tudi mno-
ge težave in netrajnostne gospodarske razmere v posameznih državah EU
in privedla do sprejetja paketov spodbud za zagon gospodarstva (Svet EU
2011). Tako so članice EU leta 2010 sprejele strategijo Evropa 2020, ki obli-
kuje vizijo socialnega tržnega gospodarstva Evrope za 21. stoletje, s ciljem
postati pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo (European Com-
mission 2010, 10). V Načrtu za varovanje evropskih vodnih virov, ki so ga
članice EU sprejele leta 2012 (European Commission 2012d), je tudi zapi-
sano: »EU se mora osredotočiti na okolju prijazno rast in postati gospodar-
nejša z viri (vključno z vodo), da bi trajnostno okrevala po sedanji gospo-
darski in okoljski krizi, se prilagodila podnebnim spremembam in postala
odporna na nesreče. Obravnava teh izzivov nudi velike možnosti za spod-
bujanje konkurenčnosti in rasti evropskega vodnega sektorja. Obstaja tudi
Če te podatke primerjamo s podatki SURS (SURS 2013c) o številu
podjetij s področja predelovalnih dejavnosti, ki kažejo, da se je v obdobju
2010–2012 število srednjih in večjih podjetij na tem področju zmanjšalo za
5,75 %, ugotovimo, da se poraba vode iz javnega vodovodnega sistema (po-
raba pitne vode) ni bistveno zmanjšala.
Na področju trajnostne uporabe pitne vode v industriji velja omeni-
ti EU-projekt v okviru 7OP Aquafit4use (2008–2012), v katerem je sode-
lovalo 33 partnerjev iz 12 držav EU: Nizozemske (koordinatorica projek-
ta), Belgije, Češke, Danske, Francije, Italije, Nemčije, Poljske, Slovenije (4
partnerji iz Slovenije), Španije, Švedske in Velike Britanije. Splošni cilj pro-
jekta je bil razvoj in implementacija novih, zanesljivih, stroškovno učin-
kovitih tehnologij, orodij in metod za trajnostno oskrbo, uporabo in od-
vajanje vode v industriji, ki uporabi največ vode (zmanjšanje porabe pitne
vode, zmanjšanje okoljskih vplivov, voda »fit–for–use« ustrezna za upo-
rabo v določenem procesu, zapiranje vodnih tokov z integracijo procesnih
tehnologij) (European Commission 2012b, 26–7). V projektu je sodelovalo
10 raziskovalnih inštitutov (iz Slovenije: Fakulteta za strojništvo Univerze
v Mariboru in Tehnološki center tekstilcev IRSPIN), 11 partnerjev iz in-
dustrije kot glavni porabniki pitne vode (papirna, živilska, tekstilna in ke-
mična industrija; iz Slovenije: Svilanit, tekstilna tovarna, d. d., in Teksti-
na, d. d.) in 12 partnerjev dobaviteljev (med dobavitelji ni bilo partnerjev iz
Slovenije) (European Commission 2012c, 23). Skozi projekt se je pokaza-
lo, da industrija za svojo proizvodnjo pogosto uporablja pitno vodo, čeprav
takšne kakovosti sam proizvodni proces ne zahteva (European Commissi-
on 2012b, 26–7). Rezultati kažejo, da se z uporabo predlaganih in pilotsko
preizkušenih konkretnih rešitev poraba pitne vode zmanjša od 20–50 %,
odvisno od industrijske panoge.
Recesija, ki jo je leta 2008 sprožila finančna kriza, je razkrila tudi mno-
ge težave in netrajnostne gospodarske razmere v posameznih državah EU
in privedla do sprejetja paketov spodbud za zagon gospodarstva (Svet EU
2011). Tako so članice EU leta 2010 sprejele strategijo Evropa 2020, ki obli-
kuje vizijo socialnega tržnega gospodarstva Evrope za 21. stoletje, s ciljem
postati pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo (European Com-
mission 2010, 10). V Načrtu za varovanje evropskih vodnih virov, ki so ga
članice EU sprejele leta 2012 (European Commission 2012d), je tudi zapi-
sano: »EU se mora osredotočiti na okolju prijazno rast in postati gospodar-
nejša z viri (vključno z vodo), da bi trajnostno okrevala po sedanji gospo-
darski in okoljski krizi, se prilagodila podnebnim spremembam in postala
odporna na nesreče. Obravnava teh izzivov nudi velike možnosti za spod-
bujanje konkurenčnosti in rasti evropskega vodnega sektorja. Obstaja tudi
