Page 18 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
Obrazložitev:
Za večino podjetij na področju predelovalne dejavnosti je voda strate-
ško pomemben naravni vir, zato je pomembno, da njeno porabo organi-
zacije načrtujejo, organizirajo, vodijo in nadzorujejo ter zmanjšujejo (El-
liott 2013). Organizacije na področju predelovalne dejavnosti so po SURS
(2013b) tudi največji porabnik pitne vode v Sloveniji. Te organizacije lah-
ko s svojim zmanjševanjem porabe pitne vode, z njeno ponovno uporabo
(angl. re-use) in/ali uporabo alternativnih virov vode ščitijo okolje – vodo
uporabljajo bolj trajnostno (Elliott 2013). Za uveljavljanje politike trajno-
stnega razvoja v organizacijah (vključevanja vseh treh vidikov trajnostnega
razvoja – med katere v okoljski vidik sodi tudi trajnostno ravnanje s pitno
vodo) imajo poglavitno odločevalsko vlogo vršni managerji oziroma vršni
management (Možina in Kovač 2006; Kralj 2005). Tako brez aktivne pod-
18 pore in neposrednega udejstvovanja managerjev (tudi: vršnih managerjev,
vršnega managementa, uprave ali poslovodstva), njihovega znanja z obrav-
navanega področja, prestrukturiranja procesov proizvajanja in porabe, traj-
nostno ravnanje ne more priti do svojega izraza in udejanjanja v delovnih
dosežkih (Možina in Kovač 2006; Kralj 2005).
V organizaciji naj bi za uspešno usmerjanje sprememb vodili politiko
načrtne inovativnosti – tudi na področju uvedbe nove tehnologije v proi-
zvodni proces (Markič 2004, 15). Načrtna inovativnost pa v nadaljevanju
spodbuja organizacijo, da v posameznih novostih išče priložnost (prav tam,
455–6). Politiko inoviranja je po mnenju Rašičeve in Markiča (2008, 26)
treba načrtovati. Rigby in Bilodeau (2009) v svoji raziskavi ugotavljata, da
je za večino vršnega managementa prav inoviranje najpomembnejše. Po po-
membnosti za vršni management nato sledijo kultura organizacije, strate-
gija organizacije, okolju prijazni proizvodi in procesi pa kot del poslanstva
organizacije. Prav inovativni pristopi vodijo do rešitve zmanjševanja pora-
be pitne vode in posledično do zmanjševanja stroškov v proizvodnih pro-
cesih organizacij na področju predelovalnih dejavnosti (European Com-
mission 2012b, 26–7).
Organizacijski sistem obravnavamo v smislu urejenosti organizacije.
Urejanje organizacije je urejanje delovanja zaposlenih in obsega vse vsebine
delovanja, ki jih je mogoče vnaprej opredeliti. Urejenost organizacije obse-
ga: potek dela, pravila obnašanja in delovanja, strukturo (členjenost pod-
jetja) in procese (potek temeljnih dejavnosti organizacije) (Biloslavo 2008,
197-198).
Tehnološka inovacijska oprema (programska oprema) je pomemben
dejavnik za nadzor kakovosti vode – zgolj s tem ukrepom se je poraba vode
zmanjšala za 20–50 %, odvisno od industrijske panoge (European Com-
Obrazložitev:
Za večino podjetij na področju predelovalne dejavnosti je voda strate-
ško pomemben naravni vir, zato je pomembno, da njeno porabo organi-
zacije načrtujejo, organizirajo, vodijo in nadzorujejo ter zmanjšujejo (El-
liott 2013). Organizacije na področju predelovalne dejavnosti so po SURS
(2013b) tudi največji porabnik pitne vode v Sloveniji. Te organizacije lah-
ko s svojim zmanjševanjem porabe pitne vode, z njeno ponovno uporabo
(angl. re-use) in/ali uporabo alternativnih virov vode ščitijo okolje – vodo
uporabljajo bolj trajnostno (Elliott 2013). Za uveljavljanje politike trajno-
stnega razvoja v organizacijah (vključevanja vseh treh vidikov trajnostnega
razvoja – med katere v okoljski vidik sodi tudi trajnostno ravnanje s pitno
vodo) imajo poglavitno odločevalsko vlogo vršni managerji oziroma vršni
management (Možina in Kovač 2006; Kralj 2005). Tako brez aktivne pod-
18 pore in neposrednega udejstvovanja managerjev (tudi: vršnih managerjev,
vršnega managementa, uprave ali poslovodstva), njihovega znanja z obrav-
navanega področja, prestrukturiranja procesov proizvajanja in porabe, traj-
nostno ravnanje ne more priti do svojega izraza in udejanjanja v delovnih
dosežkih (Možina in Kovač 2006; Kralj 2005).
V organizaciji naj bi za uspešno usmerjanje sprememb vodili politiko
načrtne inovativnosti – tudi na področju uvedbe nove tehnologije v proi-
zvodni proces (Markič 2004, 15). Načrtna inovativnost pa v nadaljevanju
spodbuja organizacijo, da v posameznih novostih išče priložnost (prav tam,
455–6). Politiko inoviranja je po mnenju Rašičeve in Markiča (2008, 26)
treba načrtovati. Rigby in Bilodeau (2009) v svoji raziskavi ugotavljata, da
je za večino vršnega managementa prav inoviranje najpomembnejše. Po po-
membnosti za vršni management nato sledijo kultura organizacije, strate-
gija organizacije, okolju prijazni proizvodi in procesi pa kot del poslanstva
organizacije. Prav inovativni pristopi vodijo do rešitve zmanjševanja pora-
be pitne vode in posledično do zmanjševanja stroškov v proizvodnih pro-
cesih organizacij na področju predelovalnih dejavnosti (European Com-
mission 2012b, 26–7).
Organizacijski sistem obravnavamo v smislu urejenosti organizacije.
Urejanje organizacije je urejanje delovanja zaposlenih in obsega vse vsebine
delovanja, ki jih je mogoče vnaprej opredeliti. Urejenost organizacije obse-
ga: potek dela, pravila obnašanja in delovanja, strukturo (členjenost pod-
jetja) in procese (potek temeljnih dejavnosti organizacije) (Biloslavo 2008,
197-198).
Tehnološka inovacijska oprema (programska oprema) je pomemben
dejavnik za nadzor kakovosti vode – zgolj s tem ukrepom se je poraba vode
zmanjšala za 20–50 %, odvisno od industrijske panoge (European Com-
