Page 345 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 345
Migracija v ljubljanski Operi v obdobju
ravnatelja Friderika Rukavine (1918–1925)1
Darja Koter
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Ko je ljubljansko Narodno gledališče na pragu prve svetovne vojne leta 1913
prenehalo delovati, je to povzročilo razpad ansambla v Drami in Operi. Vo-
dilni protagonisti so se razpršili po bližnjih gledališčih, nekateri so iskali
srečo drugje ali pa jih je pogoltnila vojna vihra. O tistih, ki so ostali v Lju-
bljani ter tako ali drugače preživeli vojno, ni veliko znanega. Predvideva-
mo, da so tako kot drugi meščani životarili in čakali na boljše čase. Ko se
je leta 1918 zbistrilo, da je vojna zgubljena in so se slovanski narodi priprav-
ljali na ustanavljanje svojih državnih tvorb, so se aktivirali tudi kulturniki.
Tisti, ki so se zavedali pomena nacionalnih ustanov, so že na začetku tega
leta ustanovili t. i. Slovenski gledališki konzorcij, nekakšno zasebno dru-
štvo isto mislečih, ki si je zadalo veliko nalogo: ponovno vzpostaviti delova-
nje Drame in Opere. Na čelu te smele in zagnane skupine je bil vsestranski
kulturnik Fran Govekar. Njegova naloga je bila sestaviti operni ansambel.
Kot je znano, so pred vojno zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov na
Slovenskem delovali številni češki in nemški glasbeniki.2 Prvi so med dru-
1 Projekt št. P6-0376 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repub
like Slovenije iz državnega proračuna.
2 Med pomembnejše študije o glasbeni migraciji na Slovenskem na področju ustvar-
jalnosti in poustvarjalnosti štejemo dela: Primož Kuret, Ljubljanska filharmonič-
na družba 1794–1919. Kronika ljubljanskega glasbenega življenja v stoletju meščanov
in revolucij (Ljubljana: Nova revija, 2005); isti: Zanesenjaki in mojstri. Častni člani,
umetniški vodje in znameniti umetniki v filharmonijah v Ljubljani (Ljubljana: Slo-
venska filharmonija, 2011); Jernej Weiss, Češki glasbeniki v 19. in na začetku 20. sto-
letja na Slovenskem (Maribor, Litera in Pedagoška fakulteta, 2011); isti: »Češki di-
343
ravnatelja Friderika Rukavine (1918–1925)1
Darja Koter
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Ko je ljubljansko Narodno gledališče na pragu prve svetovne vojne leta 1913
prenehalo delovati, je to povzročilo razpad ansambla v Drami in Operi. Vo-
dilni protagonisti so se razpršili po bližnjih gledališčih, nekateri so iskali
srečo drugje ali pa jih je pogoltnila vojna vihra. O tistih, ki so ostali v Lju-
bljani ter tako ali drugače preživeli vojno, ni veliko znanega. Predvideva-
mo, da so tako kot drugi meščani životarili in čakali na boljše čase. Ko se
je leta 1918 zbistrilo, da je vojna zgubljena in so se slovanski narodi priprav-
ljali na ustanavljanje svojih državnih tvorb, so se aktivirali tudi kulturniki.
Tisti, ki so se zavedali pomena nacionalnih ustanov, so že na začetku tega
leta ustanovili t. i. Slovenski gledališki konzorcij, nekakšno zasebno dru-
štvo isto mislečih, ki si je zadalo veliko nalogo: ponovno vzpostaviti delova-
nje Drame in Opere. Na čelu te smele in zagnane skupine je bil vsestranski
kulturnik Fran Govekar. Njegova naloga je bila sestaviti operni ansambel.
Kot je znano, so pred vojno zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov na
Slovenskem delovali številni češki in nemški glasbeniki.2 Prvi so med dru-
1 Projekt št. P6-0376 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repub
like Slovenije iz državnega proračuna.
2 Med pomembnejše študije o glasbeni migraciji na Slovenskem na področju ustvar-
jalnosti in poustvarjalnosti štejemo dela: Primož Kuret, Ljubljanska filharmonič-
na družba 1794–1919. Kronika ljubljanskega glasbenega življenja v stoletju meščanov
in revolucij (Ljubljana: Nova revija, 2005); isti: Zanesenjaki in mojstri. Častni člani,
umetniški vodje in znameniti umetniki v filharmonijah v Ljubljani (Ljubljana: Slo-
venska filharmonija, 2011); Jernej Weiss, Češki glasbeniki v 19. in na začetku 20. sto-
letja na Slovenskem (Maribor, Litera in Pedagoška fakulteta, 2011); isti: »Češki di-
343
