Page 106 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 106
preživetje in podjetnost

Velikostni Število Ekonomska Kmetijska Število glav Polnovredne
razred kmetijskih velikost zemljišča v velike živine delovne moči
gospodarstev uporabi (v ha)
ekonomske (v 1.000 EUR) (GVŽ) (PDM)
velikosti 4463 156.163 68.502 76.792 8.337
2.170 147.273 54.852 70.410 4.957
od 25.000 908 225.267 60.071 75.131 5.143
do manj kot
50.000 EUR 72.377 1.009.230 477.023 399.349 82.746
od 50.000 12.202 15.125 16.771 3.371 6.136
do manj kot 15.372 44.778 37.177 14.060 11.959
100.000 EUR 19.284 111.052 81.659 48.531 21.153
100.000 EUR 11.434 124.360 80.731 586.93 15.341
ali več 5.850 111.972 61.073 50.997 8.964
2013 4.702 164.859 69.658 72.227 8.787
2.408 165.489 59.598 69.779 5.318
Skupaj 1.126 271.595 70.355 81.691 5.087
manj kot 2.000
EUR
od 2.000 do
manj kot 4.000
EUR
od 4.000 do
manj kot 8.000
EUR
od 8.000 do
manj kot
15.000 EUR
od 15.000
do manj kot
25.000 EUR
od 25.000
do manj kot
50.000 EUR
od 50.000
do manj kot
100.000 EUR
100.000 EUR
ali več

Vir: SURS 2017.

6. Delovna sila v kmetijstvu

Za delovno silo v kmetijstvu so značilni migracijski tokovi znotraj nacional­
nega gospodarstva (industrijske in storitvene dejavnosti), zaradi brezposel-
nosti in upokojevanja (Bojnec in Dries 2005) ter v tujino. Največ delovne
sile, neposredno zaposlene na kmetijah, je na Poljskem (1,9 milijona letnih
delovnih ekvivalentov) in v Romuniji (1,6 milijona letnih delovnih ekvi-
valentov) (Eurostat 2017). Obe omenjeni državi sta novi članici Evropske
unije iz srednje in vzhodne Evrope. Med starimi članicami Evropske uni-
je je število letnih delovnih ekvivalentov največje za Italijo (0,82 milijona),

104
   101   102   103   104   105   106   107   108   109   110   111