Page 107 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 107
4: integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji
Španijo (0,81 milijona), Francijo (0,72 milijona), Nemčijo (0,52 milijona) in
Grčijo (0,46 milijona). Slovenija je z 82.500 letnih delovnih ekvivalentov
na 18. mestu med državami EU-28. Z manj zaposlenimi v kmetijstvu so še
Belgija, Danska, Estonija, Ciper, Latvija (za malenkost manj kot Slovenija),
Luksemburg, Malta, Slovaška, Finska in Švedska. Ker so nekatere od teh
držav po kmetijskih površinah v uporabi in po številu enot živine precej
večje, to kaže, da je slovensko kmetijstvo relativno delovno intenzivnejše in
glede na obstoječe strukturne in dane geografske pogoje manj produktiv-
no. Zato ima večjo vlogo pri zaposlovanju v kmetijstvu in pri poseljenosti
na podeželju.
Glede na velikost kmetij, organizacijsko obliko kmetije in na prevladu-
jočo usmeritev v proizvodnji oz. tip kmetovanja se praviloma razlikuje tudi
vrsta delovne sile, ki je angažirana pri delu v kmetijstvu. Več kot tri četrtine
delovne sile v kmetijstvu v državah EU-28 predstavlja lastno delo družine
na kmetiji. Temu sledi redna zaposlitev dela nedružinskih članov (več kot
15 %) in neredna zaposlitev nedružinskih članov (okrog 8 %) (Eurostat
2017). Ob Poljski je Slovenija na vrhu držav EU-28, kjer večino delovne sile v
kmetijstvu predstavlja lastna delovna sile družine na kmetiji. Podobno vel-
ja tudi za druge države EU-28, ki imajo manjšo velikostno sestavo kmetij,
na primer Hrvaška, Irska, Romunija, Malta in Grčija. Na drugi strani so
države EU-28 z največjimi kmetijami oz. kmetijskimi podjetji in podobni-
mi organizacijami, ki v večji meri uporabljajo redno zaposleno nedružin-
sko delovno silo, na primer Češka, Slovaška, Francija in Estonija. Delež
neredno zaposlene nedružinske delovne sile v nobeni od držav EU-28 ne
presega 20 % in je med največjimi v Španiji, na Nizozemskem in v Italiji.
Pomembno vlogo pri tem igrajo sezonska dela v času setve in žetve ter dru-
ga občasna priložnostna dela, ki so poznana tudi v slovenskem kmetijstvu.
V Sloveniji se vložek dela na kmetijskih gospodarstvih, izražen v PDM,
zmanjšuje zlasti zaradi zmanjševanja družinske delovne sile, in sicer gos
podarjev-upraviteljev in drugih članov gospodinjstev, ki živijo na družin-
ski kmetiji (tabela 4.5). Zmanjšujejo se tudi število redno zaposlenih v
kmetijskih podjetjih in zadrugah ter strojne storitve na družinskih kmeti-
jah. Ciklično tendenčno zmanjševanje je opazno za sezonsko in priložnost-
no delo na družinskih kmetijah. Povečano število, ki pa je med manjšimi v
velikostni strukturi, je opazno za redno zaposlene na družinskih kmetijah,
za sezonsko in priložnostno delo v kmetijskih podjetjih in zadrugah ter za
strojne storitve v kmetijskih podjetjih in zadrugah.
105
Španijo (0,81 milijona), Francijo (0,72 milijona), Nemčijo (0,52 milijona) in
Grčijo (0,46 milijona). Slovenija je z 82.500 letnih delovnih ekvivalentov
na 18. mestu med državami EU-28. Z manj zaposlenimi v kmetijstvu so še
Belgija, Danska, Estonija, Ciper, Latvija (za malenkost manj kot Slovenija),
Luksemburg, Malta, Slovaška, Finska in Švedska. Ker so nekatere od teh
držav po kmetijskih površinah v uporabi in po številu enot živine precej
večje, to kaže, da je slovensko kmetijstvo relativno delovno intenzivnejše in
glede na obstoječe strukturne in dane geografske pogoje manj produktiv-
no. Zato ima večjo vlogo pri zaposlovanju v kmetijstvu in pri poseljenosti
na podeželju.
Glede na velikost kmetij, organizacijsko obliko kmetije in na prevladu-
jočo usmeritev v proizvodnji oz. tip kmetovanja se praviloma razlikuje tudi
vrsta delovne sile, ki je angažirana pri delu v kmetijstvu. Več kot tri četrtine
delovne sile v kmetijstvu v državah EU-28 predstavlja lastno delo družine
na kmetiji. Temu sledi redna zaposlitev dela nedružinskih članov (več kot
15 %) in neredna zaposlitev nedružinskih članov (okrog 8 %) (Eurostat
2017). Ob Poljski je Slovenija na vrhu držav EU-28, kjer večino delovne sile v
kmetijstvu predstavlja lastna delovna sile družine na kmetiji. Podobno vel-
ja tudi za druge države EU-28, ki imajo manjšo velikostno sestavo kmetij,
na primer Hrvaška, Irska, Romunija, Malta in Grčija. Na drugi strani so
države EU-28 z največjimi kmetijami oz. kmetijskimi podjetji in podobni-
mi organizacijami, ki v večji meri uporabljajo redno zaposleno nedružin-
sko delovno silo, na primer Češka, Slovaška, Francija in Estonija. Delež
neredno zaposlene nedružinske delovne sile v nobeni od držav EU-28 ne
presega 20 % in je med največjimi v Španiji, na Nizozemskem in v Italiji.
Pomembno vlogo pri tem igrajo sezonska dela v času setve in žetve ter dru-
ga občasna priložnostna dela, ki so poznana tudi v slovenskem kmetijstvu.
V Sloveniji se vložek dela na kmetijskih gospodarstvih, izražen v PDM,
zmanjšuje zlasti zaradi zmanjševanja družinske delovne sile, in sicer gos
podarjev-upraviteljev in drugih članov gospodinjstev, ki živijo na družin-
ski kmetiji (tabela 4.5). Zmanjšujejo se tudi število redno zaposlenih v
kmetijskih podjetjih in zadrugah ter strojne storitve na družinskih kmeti-
jah. Ciklično tendenčno zmanjševanje je opazno za sezonsko in priložnost-
no delo na družinskih kmetijah. Povečano število, ki pa je med manjšimi v
velikostni strukturi, je opazno za redno zaposlene na družinskih kmetijah,
za sezonsko in priložnostno delo v kmetijskih podjetjih in zadrugah ter za
strojne storitve v kmetijskih podjetjih in zadrugah.
105
