Page 102 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
preživetje in podjetnost
5. Povprečna velikost in struktura kmetijskih gospodarstev
Strukturne spremembe v kmetijstvu v splošnem potekajo v smeri zmanj-
ševanja števila kmetij in povečevanja njihove povprečne velikosti, pogos-
to merjeno kot velikost kmetijskih površin na kmetijsko gospodarstvo. V
letu 2013 je povprečna velikost kmetij po velikosti kmetijskih površin v dr-
žavah EU-28 znašala 16,1 ha. Največje kmetije po površini obdelovalnih/
kmetijskih površin so na Češkem (133 ha), v Veliki Britaniji (92,3 ha), na
Slovaškem (80,7 ha), na Danskem (67,5 ha), v Luksemburgu (63 ha), v Franciji
(58,7 ha), v Nemčiji (58,6 ha) in v Estoniji (49,9 ha). V Sloveniji je bila pov-
prečna velikost 6,7 ha, kar je daleč pod povprečjem za EU-28 in Slovenijo
uvršča na 25. mesto. Manjša povprečna velikost kmetij je na Cipru (3,1 ha),
Malti (1,2 ha) in v Romuniji (3,6 ha) (Eurostat 2017).
Razlike v velikosti kmetij so tudi znotraj posameznih držav po regijah,
posebej pri večjih državah z določenimi razlikami v zgodovinsko-insti
tucionalnem razvoju, kot to na primer velja med nekdanjo vzhodno in za-
hodno Nemčijo, saj je povprečna velikost kmetij glede na število hektar-
jev kmetijske zemlje v uporabi na kmetijo na območju nekdanje vzhodne
Nemčije precej večja kot v zahodni Nemčiji. Različna povprečna velikost
kmetij je lahko povezana tudi z različno organizacijsko obliko kmetij, kjer
praviloma velja, da so družinske kmetije v zahodni Nemčiji v povprečju
precej manjše velikosti kot korporativna podjetja, ki so pomembno zasto-
pana v kmetijski strukturi na ozemlju nekdanje vzhodne Nemčije.
Poleg same povprečne fizične in ekonomske velikosti kmetij je
pomembna porazdelitev v velikostni strukturi kmetij. Glede na fizično
velikost kmetij v primeru kmetijske zemlje spada Slovenija v skupino
držav z velikim deležem kmetij, ki so manjše od 5 ha kmetijske zemlje v
uporabi, in z relativno majhnim deležem kmetij z več kot 100 ha kmeti-
jske zemlje v uporabi. Gre za t. i. bimodalno velikostno strukturo kmetij,
ki je podobna tudi v nekaterih drugih tranzicijskih srednje- in vzhod-
noevropskih državah (Bolgarija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska,
Poljska, Romunija in Slovaška) in v mediteranskih državah (Grčija, Ciper,
Malta, Portugalska ter delno Italija in Španija). V nekaterih mediteran-
skih državah so zato posebej razvite različne oblike združenja proizva-
jalcev in zadruge, s pomočjo katerih poskušajo odpraviti pomanjkljivosti
majhnosti kmetij in povečati ekonomije obsega, ki jih pogosto zahtevajo
vertikalno povezani ponudbeni kanali, ki so pod posebno močnim vpli-
vom velikih trgovskih verig.
100
5. Povprečna velikost in struktura kmetijskih gospodarstev
Strukturne spremembe v kmetijstvu v splošnem potekajo v smeri zmanj-
ševanja števila kmetij in povečevanja njihove povprečne velikosti, pogos-
to merjeno kot velikost kmetijskih površin na kmetijsko gospodarstvo. V
letu 2013 je povprečna velikost kmetij po velikosti kmetijskih površin v dr-
žavah EU-28 znašala 16,1 ha. Največje kmetije po površini obdelovalnih/
kmetijskih površin so na Češkem (133 ha), v Veliki Britaniji (92,3 ha), na
Slovaškem (80,7 ha), na Danskem (67,5 ha), v Luksemburgu (63 ha), v Franciji
(58,7 ha), v Nemčiji (58,6 ha) in v Estoniji (49,9 ha). V Sloveniji je bila pov-
prečna velikost 6,7 ha, kar je daleč pod povprečjem za EU-28 in Slovenijo
uvršča na 25. mesto. Manjša povprečna velikost kmetij je na Cipru (3,1 ha),
Malti (1,2 ha) in v Romuniji (3,6 ha) (Eurostat 2017).
Razlike v velikosti kmetij so tudi znotraj posameznih držav po regijah,
posebej pri večjih državah z določenimi razlikami v zgodovinsko-insti
tucionalnem razvoju, kot to na primer velja med nekdanjo vzhodno in za-
hodno Nemčijo, saj je povprečna velikost kmetij glede na število hektar-
jev kmetijske zemlje v uporabi na kmetijo na območju nekdanje vzhodne
Nemčije precej večja kot v zahodni Nemčiji. Različna povprečna velikost
kmetij je lahko povezana tudi z različno organizacijsko obliko kmetij, kjer
praviloma velja, da so družinske kmetije v zahodni Nemčiji v povprečju
precej manjše velikosti kot korporativna podjetja, ki so pomembno zasto-
pana v kmetijski strukturi na ozemlju nekdanje vzhodne Nemčije.
Poleg same povprečne fizične in ekonomske velikosti kmetij je
pomembna porazdelitev v velikostni strukturi kmetij. Glede na fizično
velikost kmetij v primeru kmetijske zemlje spada Slovenija v skupino
držav z velikim deležem kmetij, ki so manjše od 5 ha kmetijske zemlje v
uporabi, in z relativno majhnim deležem kmetij z več kot 100 ha kmeti-
jske zemlje v uporabi. Gre za t. i. bimodalno velikostno strukturo kmetij,
ki je podobna tudi v nekaterih drugih tranzicijskih srednje- in vzhod-
noevropskih državah (Bolgarija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska,
Poljska, Romunija in Slovaška) in v mediteranskih državah (Grčija, Ciper,
Malta, Portugalska ter delno Italija in Španija). V nekaterih mediteran-
skih državah so zato posebej razvite različne oblike združenja proizva-
jalcev in zadruge, s pomočjo katerih poskušajo odpraviti pomanjkljivosti
majhnosti kmetij in povečati ekonomije obsega, ki jih pogosto zahtevajo
vertikalno povezani ponudbeni kanali, ki so pod posebno močnim vpli-
vom velikih trgovskih verig.
100
