Page 104 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 104
preživetje in podjetnost
Tabela 4.3 potrjuje zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev v
Sloveniji in spremembe v velikostni strukturi kmetijske površine v upo-
rabi na kmetijsko gospodarstvo. Zmanjšano število je opazno za majhna
k metijska gospodarstva (brez kmetijske zemlje in v velikosti do treh hek-
tarjev) in posebej za srednje velika kmetijska gospodarstva med 3 in 10 ha
kmetijske zemlje v uporabi ter tudi med 10 in 15 ha površine kmetijske zem-
lje v uporabi. Povečanje števila je opazno za kmetijska gospodarstva, ki so
večja od 15 ha kmetijske površine v uporabi.
Spremembe so še opaznejše v površinah kmetijske zemlje v uporabi,
ki jo obdeluje posamezna velikostna struktura kmetijskih gospodarstev.
Zmanjšanje kmetijskih površin v uporabi je za kmetijska gospodarstva v
velikosti do vključno 15 ha in povečanje velja za velikostne skupine nad
15 ha. Posebej viden je upad kmetijskih površin v uporabi za srednje ve-
likostne razrede kmetijskih gospodarstev med 3 in 10 ha kakor tudi za
velikosti do 15 ha kmetijske zemlje v uporabi na kmetijsko gospodarst-
vo. Največji porast kmetijskih površin v uporabi je za velikostne razrede
kmetijskih gospodarstev med 20 in 100 ha, kakor tudi med 15 in 20 ha in
delno nad 100 ha.
Po ekonomski velikosti se število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji
zmanjšuje zaradi zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev, ki so
manjša od 4.000 evrov (tabela 4.4). Na drugi strani se število kmeti-
jskih gosp odarstev posebej povečuje za velikostni razred nad 25.000 ev-
rov. Z izjemo dveh najmanjših velikostnih razredov manj kot 4.000 ev-
rov se ekon omska velikost kmetijskih gospodarstev povečuje. Nadalje se
– z izjemo kmetijskih gospodarstev, večjih od 50.000 evrov – kmetijska
zemljišča v uporabi zmanjšujejo. Poleg opuščanja obdelave in zaraščanja
kmetijskih zemljišč so lahko razlogi za zmanjševanje kmetijskih zemljišč
v uporabi tudi drugi, na primer širjenje mest in vasi na nekdanja kmetijs-
ka zemljišča, izgradnja cestne (na primer avtocestni križ) in druge infra-
strukture. Podobno kot pri kmetijskih zemljiščih v uporabi se – z izjemo
kmetijskih gospodarstev, večjih od 50.000 evrov – število glav velike ži-
vine zmanjšuje.
Zmanjševanje PDM na kmetijskih gospodarstvih ni linearno. Med
letoma 2007 in 2010 je opazno zmanjšanje PDM za ekonomske velikostne
razrede kmetijskih gospodarstev do 25.000 evrov. Med letoma 2010 in 2013
je – z izjemo ekonomskih velikostnih razredov do 4.000 evrov in delno
za velikostni razred med 8.000 in 15.000 evrov – za druge ekonomske ve-
102
Tabela 4.3 potrjuje zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev v
Sloveniji in spremembe v velikostni strukturi kmetijske površine v upo-
rabi na kmetijsko gospodarstvo. Zmanjšano število je opazno za majhna
k metijska gospodarstva (brez kmetijske zemlje in v velikosti do treh hek-
tarjev) in posebej za srednje velika kmetijska gospodarstva med 3 in 10 ha
kmetijske zemlje v uporabi ter tudi med 10 in 15 ha površine kmetijske zem-
lje v uporabi. Povečanje števila je opazno za kmetijska gospodarstva, ki so
večja od 15 ha kmetijske površine v uporabi.
Spremembe so še opaznejše v površinah kmetijske zemlje v uporabi,
ki jo obdeluje posamezna velikostna struktura kmetijskih gospodarstev.
Zmanjšanje kmetijskih površin v uporabi je za kmetijska gospodarstva v
velikosti do vključno 15 ha in povečanje velja za velikostne skupine nad
15 ha. Posebej viden je upad kmetijskih površin v uporabi za srednje ve-
likostne razrede kmetijskih gospodarstev med 3 in 10 ha kakor tudi za
velikosti do 15 ha kmetijske zemlje v uporabi na kmetijsko gospodarst-
vo. Največji porast kmetijskih površin v uporabi je za velikostne razrede
kmetijskih gospodarstev med 20 in 100 ha, kakor tudi med 15 in 20 ha in
delno nad 100 ha.
Po ekonomski velikosti se število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji
zmanjšuje zaradi zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev, ki so
manjša od 4.000 evrov (tabela 4.4). Na drugi strani se število kmeti-
jskih gosp odarstev posebej povečuje za velikostni razred nad 25.000 ev-
rov. Z izjemo dveh najmanjših velikostnih razredov manj kot 4.000 ev-
rov se ekon omska velikost kmetijskih gospodarstev povečuje. Nadalje se
– z izjemo kmetijskih gospodarstev, večjih od 50.000 evrov – kmetijska
zemljišča v uporabi zmanjšujejo. Poleg opuščanja obdelave in zaraščanja
kmetijskih zemljišč so lahko razlogi za zmanjševanje kmetijskih zemljišč
v uporabi tudi drugi, na primer širjenje mest in vasi na nekdanja kmetijs-
ka zemljišča, izgradnja cestne (na primer avtocestni križ) in druge infra-
strukture. Podobno kot pri kmetijskih zemljiščih v uporabi se – z izjemo
kmetijskih gospodarstev, večjih od 50.000 evrov – število glav velike ži-
vine zmanjšuje.
Zmanjševanje PDM na kmetijskih gospodarstvih ni linearno. Med
letoma 2007 in 2010 je opazno zmanjšanje PDM za ekonomske velikostne
razrede kmetijskih gospodarstev do 25.000 evrov. Med letoma 2010 in 2013
je – z izjemo ekonomskih velikostnih razredov do 4.000 evrov in delno
za velikostni razred med 8.000 in 15.000 evrov – za druge ekonomske ve-
102
