Page 114 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 114
preživetje in podjetnost
Število kmetijskih gospodarstev 2007 Število živali 2016
2007 2010 2013 2016 2010 2013
Zahodna Slovenija
Število glav velike 17.418 16.078 16.442 15.232 123.366 125.779 122.301 124.150
živine (GVŽ)
Govedo 13.109 11.444 10.952 9.940 149.615 151.373 148.069 147.900
Prašiči 2.234 2.075 1.804 1.711 58.586 54.982
Perutnina 10.170 9.081 10.057 9.732 780.511 813.849 42.617 38.030
Konji 1.727 2.073 2.069 2.258 6.943 8.143
Ovce 1.553 1.568 1.679 1.616 41.583 42.401 1.006.257 1.201.064
Koze 1.732 1.607 1.781 1.741 17.585 15.476
7.858 7.971
41.567 44.322
16.161 17.165
Vir: SURS 2017.
Medtem ko se število kmetijskih gospodarstev in število glav velike
živine zmanjšuje, obstajajo razlike v spreminjanju strukture živine (tabe-
la 4.9). Padec števila kmetijskih gospodarstev in števila živine je zlasti opa-
zen pri prašičih, pri kozah pa je opazen porast. Pri govedu in perutnini se
je zmanjšalo število gospodarstev in povečalo število živali. Pri konjih in
ovcah se je povečalo število gospodarstev in delno zmanjšalo število živali.
Večji del slovenske živinoreje je v vzhodni kohezijski regiji v Sloveniji, kjer
so smeri razvoja števila kmetijskih gospodarstev in števila živali dokaj po-
dobne strukturi in gibanjem, ki veljajo za celotno Slovenijo. Z manjšimi iz-
jemami so strukture živali in njihove tendence podobne tudi v slovenski
zahodni kohezijski regiji. Med izjemami v tej regiji je zmanjšanje števila
goveda in povečanje števila konj in ovc.
Posebej zanimiv je primer števila krav molznic in njihovega števila
na kmečko gospodarstvo. Krave molznice so imele včasih na slovenskih
družinskih kmetijah pomembno vlogo kot vir doma pridelane hrane za
kmečko gospodarstvo (mleko in pozneje meso telet oz. goveda), kot vir
denarnega dohodka od prodaje mleka in goveda prek tržnih kanalov ter
kot pomoč pri določenih fizičnih delih na kmetiji. Če je v preteklosti vel-
jalo pravilo, da ima slovenska družinska kmetija vsaj eno kravo za preh-
rano z mlekom in morebitno pomoč pri delu, kot je bilo na primer oran-
je pred uvedbo traktorjev in sodobne kmetijske mehanizacije, je sodoben
razvoj šel v smeri, da je večina kmetijskih gospodarstev opustila rejo krav
molznic in lastno proizvodnjo mleka. Na primer, v letu 2000 je imelo krave
molznice 28.588 kmečkih gospodarstev, medtem ko jih je bilo v letu 2016
112
Število kmetijskih gospodarstev 2007 Število živali 2016
2007 2010 2013 2016 2010 2013
Zahodna Slovenija
Število glav velike 17.418 16.078 16.442 15.232 123.366 125.779 122.301 124.150
živine (GVŽ)
Govedo 13.109 11.444 10.952 9.940 149.615 151.373 148.069 147.900
Prašiči 2.234 2.075 1.804 1.711 58.586 54.982
Perutnina 10.170 9.081 10.057 9.732 780.511 813.849 42.617 38.030
Konji 1.727 2.073 2.069 2.258 6.943 8.143
Ovce 1.553 1.568 1.679 1.616 41.583 42.401 1.006.257 1.201.064
Koze 1.732 1.607 1.781 1.741 17.585 15.476
7.858 7.971
41.567 44.322
16.161 17.165
Vir: SURS 2017.
Medtem ko se število kmetijskih gospodarstev in število glav velike
živine zmanjšuje, obstajajo razlike v spreminjanju strukture živine (tabe-
la 4.9). Padec števila kmetijskih gospodarstev in števila živine je zlasti opa-
zen pri prašičih, pri kozah pa je opazen porast. Pri govedu in perutnini se
je zmanjšalo število gospodarstev in povečalo število živali. Pri konjih in
ovcah se je povečalo število gospodarstev in delno zmanjšalo število živali.
Večji del slovenske živinoreje je v vzhodni kohezijski regiji v Sloveniji, kjer
so smeri razvoja števila kmetijskih gospodarstev in števila živali dokaj po-
dobne strukturi in gibanjem, ki veljajo za celotno Slovenijo. Z manjšimi iz-
jemami so strukture živali in njihove tendence podobne tudi v slovenski
zahodni kohezijski regiji. Med izjemami v tej regiji je zmanjšanje števila
goveda in povečanje števila konj in ovc.
Posebej zanimiv je primer števila krav molznic in njihovega števila
na kmečko gospodarstvo. Krave molznice so imele včasih na slovenskih
družinskih kmetijah pomembno vlogo kot vir doma pridelane hrane za
kmečko gospodarstvo (mleko in pozneje meso telet oz. goveda), kot vir
denarnega dohodka od prodaje mleka in goveda prek tržnih kanalov ter
kot pomoč pri določenih fizičnih delih na kmetiji. Če je v preteklosti vel-
jalo pravilo, da ima slovenska družinska kmetija vsaj eno kravo za preh-
rano z mlekom in morebitno pomoč pri delu, kot je bilo na primer oran-
je pred uvedbo traktorjev in sodobne kmetijske mehanizacije, je sodoben
razvoj šel v smeri, da je večina kmetijskih gospodarstev opustila rejo krav
molznic in lastno proizvodnjo mleka. Na primer, v letu 2000 je imelo krave
molznice 28.588 kmečkih gospodarstev, medtem ko jih je bilo v letu 2016
112
