Page 116 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 116
preživetje in podjetnost
9. Pretežni namen kmetijske pridelave na družinskih
kmetijah
Zelo opazna je sprememba v pretežnem namenu kmetijske pridelave dru-
žinskih kmetij v Sloveniji z »za lastno porabo« na »za prodajo« (tabela 4.11).
Čeprav velik delež manjših družinskih kmetij v večji meri prideluje za
lastno porabo, večje kmetije, ki uporabljajo večino kmetijskih zemljišč, pri-
delujejo za prodajo. To spet potrjuje strukturne spremembe znotraj družin-
skih kmetij, katerih število se zmanjšuje, vendar se hkrati povečuje število
družinskih kmetij, ki v pretežni meri pridelujejo za prodajo na trgu. Zaradi
vse večje komercializacije družinskih kmetij je prodaja za trg s treh četrtin
kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji.
Tabela 4.11: Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij v Sloveniji
2005 2007 2010 2013 2016
Število kmetijskih gospodarstev 42.976 40.149
29.200 29.523
Za lastno porabo 52.767 45.574 44.426
Za prodajo 127.822 115.819
24.274 29.635 29.999 323.124 338.242
Za lastno porabo
Za prodajo Kmetijska zemljišča v uporabi (ha)
207.106 158.257 127.564
252.880 304.925 320.286
Vir: SURS 2017.
10. Integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji
Integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji je močno poveza-
no in odvisno od prodaje kmetijskih proizvodov s kmetije, od zaposlitev
v nek metijskih dejavnostih in od subvencij, ki so povečevale neto dohodek
kmetije. Slovenija se poleg Luksemburga, Češke, Finske in Švedske uvršča
med države z največjimi subvencijami v neto dohodku kmetije, ki presega
150 % neto dohodka kmetije (OECD 2016).
Slovenske družinske kmetije, ki so relativno majhne, so v povprečju
visoko subvencionirane. Bojnec in Latruffe (2013) sta ugotovila, da je bila
pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo in po njem tehnična učinkovitost
slovenskih kmetij pozitivno povezana z velikostjo kmetije. Majhne kmeti-
je so tehnično manj učinkovite, so pa bolj alokativno učinkovite in do-
bičkonosne. Obstoj majhnih kmetij bi lahko bil povezan s subvencijami, ki
114
9. Pretežni namen kmetijske pridelave na družinskih
kmetijah
Zelo opazna je sprememba v pretežnem namenu kmetijske pridelave dru-
žinskih kmetij v Sloveniji z »za lastno porabo« na »za prodajo« (tabela 4.11).
Čeprav velik delež manjših družinskih kmetij v večji meri prideluje za
lastno porabo, večje kmetije, ki uporabljajo večino kmetijskih zemljišč, pri-
delujejo za prodajo. To spet potrjuje strukturne spremembe znotraj družin-
skih kmetij, katerih število se zmanjšuje, vendar se hkrati povečuje število
družinskih kmetij, ki v pretežni meri pridelujejo za prodajo na trgu. Zaradi
vse večje komercializacije družinskih kmetij je prodaja za trg s treh četrtin
kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji.
Tabela 4.11: Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij v Sloveniji
2005 2007 2010 2013 2016
Število kmetijskih gospodarstev 42.976 40.149
29.200 29.523
Za lastno porabo 52.767 45.574 44.426
Za prodajo 127.822 115.819
24.274 29.635 29.999 323.124 338.242
Za lastno porabo
Za prodajo Kmetijska zemljišča v uporabi (ha)
207.106 158.257 127.564
252.880 304.925 320.286
Vir: SURS 2017.
10. Integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji
Integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji je močno poveza-
no in odvisno od prodaje kmetijskih proizvodov s kmetije, od zaposlitev
v nek metijskih dejavnostih in od subvencij, ki so povečevale neto dohodek
kmetije. Slovenija se poleg Luksemburga, Češke, Finske in Švedske uvršča
med države z največjimi subvencijami v neto dohodku kmetije, ki presega
150 % neto dohodka kmetije (OECD 2016).
Slovenske družinske kmetije, ki so relativno majhne, so v povprečju
visoko subvencionirane. Bojnec in Latruffe (2013) sta ugotovila, da je bila
pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo in po njem tehnična učinkovitost
slovenskih kmetij pozitivno povezana z velikostjo kmetije. Majhne kmeti-
je so tehnično manj učinkovite, so pa bolj alokativno učinkovite in do-
bičkonosne. Obstoj majhnih kmetij bi lahko bil povezan s subvencijami, ki
114
