Page 115 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 115
4: integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji
le še 9.572 (tabela 4.10). Največji upad kmečkih gospodarstev pri reji krav
molznic je za manjše črede, posebno z eno do dvema kravama, sledijo čre-
de s tremi do štirimi kravami, s petimi do devetimi kravami in z desetimi
do štirinajstimi kravami. Število kmečkih gospodarstev s petnajstimi ali
več kravami pa se je povečalo. To kaže na občutne strukturne spremem-
be v tradicionalni kmečki ekonomiji, ki je bila ne glede na velikost kmeti-
je močno vezana na pridelavo mleka. Zaradi uvedbe zahtevnejših in zaos-
trenejših standardov kakovosti pri odkupu in prodaji mleka ter mlečnih
izdelkih je postala reja mleka na manjših kmetijah nekonkurenčna, kar je
posledično vodilo v opuščanje reje krav molznic na manjših kmetijah in
v občutno zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev s kravami molzni-
cami. Na drugi strani pa je bilo opazno povečanje koncentracije z večjim
številom krav molznic na manjšem številu kmečkih gospodarstev, njihova
specializacija in komercializacija v mlečno proizvodnjo na večjih kmetijah.
Prelom med zmanjševanjem in povečevanjem števila gospodarstev pri reji
krav molznic nastopi pri 15 kravah, kar vodi do popolnoma nove strukture
v reji krav molznic in prodaji mleka s slovenskih kmetij.
Tabela 4.10: Število kmetijskih gospodarstev in velikostni razredi števila krav molznic v
Sloveniji
Velikostni 2000 2003 2005 2007 2010 2013 2016
razred krav
28.588 17.189 19.711 19.196 10.953 9.770 9.572
molznic 12.970 4.759 7.927 8.044 3.454 3.037 2.842
SKUPAJ 5.906 3.361 3.457 3.535 1.298 1.028 1.144
1– 2 5.973 4.709 4.256 3.702 2.412 2.103 1.754
3–4 2.187 2.170 1.803 1.772 1.454 1.323 1.277
5–9 1.015 926 908 891 848 970
10–14 822 789 867 759 822 757 810
15–19 520 293 354 365 450 463 512
20–29 161 108 104 159 189 228
30–49 37 83
50–99 12 11 13 8 13 22 35
100 in več
Vir: SURS 2017.
113
le še 9.572 (tabela 4.10). Največji upad kmečkih gospodarstev pri reji krav
molznic je za manjše črede, posebno z eno do dvema kravama, sledijo čre-
de s tremi do štirimi kravami, s petimi do devetimi kravami in z desetimi
do štirinajstimi kravami. Število kmečkih gospodarstev s petnajstimi ali
več kravami pa se je povečalo. To kaže na občutne strukturne spremem-
be v tradicionalni kmečki ekonomiji, ki je bila ne glede na velikost kmeti-
je močno vezana na pridelavo mleka. Zaradi uvedbe zahtevnejših in zaos-
trenejših standardov kakovosti pri odkupu in prodaji mleka ter mlečnih
izdelkih je postala reja mleka na manjših kmetijah nekonkurenčna, kar je
posledično vodilo v opuščanje reje krav molznic na manjših kmetijah in
v občutno zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev s kravami molzni-
cami. Na drugi strani pa je bilo opazno povečanje koncentracije z večjim
številom krav molznic na manjšem številu kmečkih gospodarstev, njihova
specializacija in komercializacija v mlečno proizvodnjo na večjih kmetijah.
Prelom med zmanjševanjem in povečevanjem števila gospodarstev pri reji
krav molznic nastopi pri 15 kravah, kar vodi do popolnoma nove strukture
v reji krav molznic in prodaji mleka s slovenskih kmetij.
Tabela 4.10: Število kmetijskih gospodarstev in velikostni razredi števila krav molznic v
Sloveniji
Velikostni 2000 2003 2005 2007 2010 2013 2016
razred krav
28.588 17.189 19.711 19.196 10.953 9.770 9.572
molznic 12.970 4.759 7.927 8.044 3.454 3.037 2.842
SKUPAJ 5.906 3.361 3.457 3.535 1.298 1.028 1.144
1– 2 5.973 4.709 4.256 3.702 2.412 2.103 1.754
3–4 2.187 2.170 1.803 1.772 1.454 1.323 1.277
5–9 1.015 926 908 891 848 970
10–14 822 789 867 759 822 757 810
15–19 520 293 354 365 450 463 512
20–29 161 108 104 159 189 228
30–49 37 83
50–99 12 11 13 8 13 22 35
100 in več
Vir: SURS 2017.
113
