Page 119 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 119
4: integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji
odarstev, na Švedskem 22,8 % kmetijskih gospodarstev in v Sloveniji 20,0 %
k metijskih gospodarstev (Barthomeuf 2008; Eurostat 2017).
V letu 2016 je bilo v Sloveniji 12.486 družinskih kmetij z dopolnilno ali
drugo pridobitno dejavnostjo na družinskih kmetijah (tabela 4.12). Kljub
zmanjševanju števila družinskih kmetij se je njihovo število z dopolnil-
no dejavnostjo v zadnjih letih precej povečalo. Največ družinskih kmetij
z dopolnilno dejavnostjo je bilo vključenih v gozdarstvo oz. v prodajo les
nih proizvodov. Na slovenskih družinskih kmetijah so bile pomembne
tudi druge dopolnilne dejavnosti, povezane s predelavo hrane, s turizmom
na kmetijskem gospodarstvu, s predelavo lesa, s komunalnimi storit-
vami, s predelavo sadja in zelenjave, s predelavo mesa, s predelavo mleka,
s kmetijskimi in gozdarskimi storitvami za druge, z obrtjo, s proizvodnjo
obnovljive energije, z ribogojstvom in z drugimi pridobitnimi dejavnostmi
na družinskih kmetijah.
12. Subvencije in državni transferji pri integriranju dohodkov
v sodobni kmečki ekonomiji
Reforme skupne kmetijske politike v Evropski uniji so spremenile vsebine
in ukrepe kmetijskih subvencij, saj so neposredna plačila po površini ali na
glavo živine nevezana na obseg proizvodnje. Državne subvencije so posta-
le pomemben element prihodkov kmetij in kmetijskih gospodarstev v dr-
žavah članicah Evropske unije (European Commission 2015). Na primer,
v letu 2014 je bila odstotna ocena podpore pridelovalcev (angl. % Producer
Subsidy Equivalent), ki predstavlja transferje politik za kmetijske proizva-
jalce, izražena kot delež bruto prejemkov kmetij, 18,1 % za države EU-28,
49,5 % za Japonsko in 60,2 % za Norveško (OECD 2016). Razvoj k metijskih
gospodarstev in kmetijstva ter raznolikost dohodkov kmetijskih gospo-
darstev sta pomembno povezana s subvencijami pri integriranju dohod-
kov kmečkih gospodarstev in s subvencijami za prestrukturiranje ter di-
verzifikacijo dejavnosti kmečkih gospodarstev in za naložbe v razvoj na
podeželju.
Delež nekmetijskih dohodkov v celotnem dohodku kmečkih gospo-
darstev se je povečeval v razvitih državah in znaša okrog ali več kot 75 % na
Švedskem in Finskem. Tudi v Veliki Britaniji, na Irskem in Danskem je de-
lež večji kot 50 %. Približno toliko znaša tudi na Madžarskem konec 90. let
prejšnjega stoletja (Eurostat 2017).
117
odarstev, na Švedskem 22,8 % kmetijskih gospodarstev in v Sloveniji 20,0 %
k metijskih gospodarstev (Barthomeuf 2008; Eurostat 2017).
V letu 2016 je bilo v Sloveniji 12.486 družinskih kmetij z dopolnilno ali
drugo pridobitno dejavnostjo na družinskih kmetijah (tabela 4.12). Kljub
zmanjševanju števila družinskih kmetij se je njihovo število z dopolnil-
no dejavnostjo v zadnjih letih precej povečalo. Največ družinskih kmetij
z dopolnilno dejavnostjo je bilo vključenih v gozdarstvo oz. v prodajo les
nih proizvodov. Na slovenskih družinskih kmetijah so bile pomembne
tudi druge dopolnilne dejavnosti, povezane s predelavo hrane, s turizmom
na kmetijskem gospodarstvu, s predelavo lesa, s komunalnimi storit-
vami, s predelavo sadja in zelenjave, s predelavo mesa, s predelavo mleka,
s kmetijskimi in gozdarskimi storitvami za druge, z obrtjo, s proizvodnjo
obnovljive energije, z ribogojstvom in z drugimi pridobitnimi dejavnostmi
na družinskih kmetijah.
12. Subvencije in državni transferji pri integriranju dohodkov
v sodobni kmečki ekonomiji
Reforme skupne kmetijske politike v Evropski uniji so spremenile vsebine
in ukrepe kmetijskih subvencij, saj so neposredna plačila po površini ali na
glavo živine nevezana na obseg proizvodnje. Državne subvencije so posta-
le pomemben element prihodkov kmetij in kmetijskih gospodarstev v dr-
žavah članicah Evropske unije (European Commission 2015). Na primer,
v letu 2014 je bila odstotna ocena podpore pridelovalcev (angl. % Producer
Subsidy Equivalent), ki predstavlja transferje politik za kmetijske proizva-
jalce, izražena kot delež bruto prejemkov kmetij, 18,1 % za države EU-28,
49,5 % za Japonsko in 60,2 % za Norveško (OECD 2016). Razvoj k metijskih
gospodarstev in kmetijstva ter raznolikost dohodkov kmetijskih gospo-
darstev sta pomembno povezana s subvencijami pri integriranju dohod-
kov kmečkih gospodarstev in s subvencijami za prestrukturiranje ter di-
verzifikacijo dejavnosti kmečkih gospodarstev in za naložbe v razvoj na
podeželju.
Delež nekmetijskih dohodkov v celotnem dohodku kmečkih gospo-
darstev se je povečeval v razvitih državah in znaša okrog ali več kot 75 % na
Švedskem in Finskem. Tudi v Veliki Britaniji, na Irskem in Danskem je de-
lež večji kot 50 %. Približno toliko znaša tudi na Madžarskem konec 90. let
prejšnjega stoletja (Eurostat 2017).
117
