Page 122 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 122
preživetje in podjetnost
na kmetiji, kot sta krajši prevozi in oranje, je vse bolj, zlasti v posameznih
vaseh v ravninskem delu Slovenije, kjer so različne subvencije za mleko niž-
je, težko najti kmečko gospodarstvo, ki ima v hlevu krave, seveda ne več za
delo na kmetiji, ampak za prodajo mleka in telet ter goveda. Nadaljnji raz-
mah strukturnih sprememb in s tem povezanega integriranja dohodkov na
kmečkih gospodarstvih je mogoče pričakovati od nadaljnjega razvoja na
trgu najema zemlje, katerega pomen narašča in tako je razlika med lastništ-
vom in obdelavo zemlje vse večja, kar je tudi tipično za nekatere stare član-
ice Evropske unije, kot so Francija in države Beneluksa. Obstoj in nadaljnji
razvoj kmečkih gospodarstev s kmetijsko proizvodnjo pa je vse bolj odvis-
en od subvencij, medtem ko so za poseljenost podeželja vse pomembn ejša
nekmečka gospodarstva, ki predvsem integrirajo dohodke iz nekmetijskih
dejavnosti na podeželju in iz dela v mestih ter v tujini.
Ustrezna ureditev in učinkovito delovanje dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji je še zmeraj odprto vprašanje ekonomske in kmetijske politike.
Gre za interdisciplinarno raziskovalno in strokovno praktično vprašan-
je s pravno-organizacijskega in ekonomskega vidika ter vprašanje agrar-
no-ekonomskih posledic za razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
za razvoj podeželja. Iz pravno-organizacijskega statusa dopolnilnih de-
javnosti na kmetiji izhajajo tudi ekonomske posledice za dohodek kmeti-
je, socialno varnost zaposlenih, razvoj podeželja in na davčnem področ-
ju. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji se pogosto prepletajo in konkurirajo
s podobnimi dejavnostmi drugih udeležencev na lokalnem trgu, in sicer s
samostojnimi podjetniki in podjetji. Pogoji med različnimi subjekti, ki so
registrirani kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, in subjekti, ki so registri-
rani kot podjetja oz. gospodarske družbe in samostojni podjetniki, se lahko
razlikujejo, kar lahko vpliva na konkurenco med njimi in s tem na razvoj
podjetništva na podeželju, kot na primer turizem na kmetijah in turizem
pri drugih ponudnikih turističnih storitev na podeželju. Ekonomski po-
goji za poslovanje se zlasti razlikujejo zaradi različnih obdavčitev in obre-
menitev s prispevki za socialno varstvo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji z
enakimi dejavnostmi drugih udeležencev na lokalnem trgu, kot so samos-
tojni podjetniki in podjetja.
V zadnjih letih se posebna pozornost posveča evidencam, ki bi prika-
zale dopolnilne dejavnosti in integriranje dohodkov kmečkih gospodarstev.
Med te statistične podlage se lahko uvrstijo nacionalne in Eurostatove statis-
tike za države EU-28, vključno s popisi kmečkih gospodarstev in podatki
FADN. Za sam razvoj in integriranje dohodkov kmečkih in podeželskih
120
na kmetiji, kot sta krajši prevozi in oranje, je vse bolj, zlasti v posameznih
vaseh v ravninskem delu Slovenije, kjer so različne subvencije za mleko niž-
je, težko najti kmečko gospodarstvo, ki ima v hlevu krave, seveda ne več za
delo na kmetiji, ampak za prodajo mleka in telet ter goveda. Nadaljnji raz-
mah strukturnih sprememb in s tem povezanega integriranja dohodkov na
kmečkih gospodarstvih je mogoče pričakovati od nadaljnjega razvoja na
trgu najema zemlje, katerega pomen narašča in tako je razlika med lastništ-
vom in obdelavo zemlje vse večja, kar je tudi tipično za nekatere stare član-
ice Evropske unije, kot so Francija in države Beneluksa. Obstoj in nadaljnji
razvoj kmečkih gospodarstev s kmetijsko proizvodnjo pa je vse bolj odvis-
en od subvencij, medtem ko so za poseljenost podeželja vse pomembn ejša
nekmečka gospodarstva, ki predvsem integrirajo dohodke iz nekmetijskih
dejavnosti na podeželju in iz dela v mestih ter v tujini.
Ustrezna ureditev in učinkovito delovanje dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji je še zmeraj odprto vprašanje ekonomske in kmetijske politike.
Gre za interdisciplinarno raziskovalno in strokovno praktično vprašan-
je s pravno-organizacijskega in ekonomskega vidika ter vprašanje agrar-
no-ekonomskih posledic za razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
za razvoj podeželja. Iz pravno-organizacijskega statusa dopolnilnih de-
javnosti na kmetiji izhajajo tudi ekonomske posledice za dohodek kmeti-
je, socialno varnost zaposlenih, razvoj podeželja in na davčnem področ-
ju. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji se pogosto prepletajo in konkurirajo
s podobnimi dejavnostmi drugih udeležencev na lokalnem trgu, in sicer s
samostojnimi podjetniki in podjetji. Pogoji med različnimi subjekti, ki so
registrirani kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, in subjekti, ki so registri-
rani kot podjetja oz. gospodarske družbe in samostojni podjetniki, se lahko
razlikujejo, kar lahko vpliva na konkurenco med njimi in s tem na razvoj
podjetništva na podeželju, kot na primer turizem na kmetijah in turizem
pri drugih ponudnikih turističnih storitev na podeželju. Ekonomski po-
goji za poslovanje se zlasti razlikujejo zaradi različnih obdavčitev in obre-
menitev s prispevki za socialno varstvo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji z
enakimi dejavnostmi drugih udeležencev na lokalnem trgu, kot so samos-
tojni podjetniki in podjetja.
V zadnjih letih se posebna pozornost posveča evidencam, ki bi prika-
zale dopolnilne dejavnosti in integriranje dohodkov kmečkih gospodarstev.
Med te statistične podlage se lahko uvrstijo nacionalne in Eurostatove statis-
tike za države EU-28, vključno s popisi kmečkih gospodarstev in podatki
FADN. Za sam razvoj in integriranje dohodkov kmečkih in podeželskih
120
