Page 120 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 120
preživetje in podjetnost
Kmetijske subvencije in subvencije za razvoj podeželja v Sloveniji pred-
stavljajo približno enak delež celotnega prihodka kmetij kot tisti del, ki ga
kmetijska gospodarstva dosežejo s prodajo kmetijskih proizvodov (Bojnec
in Fertő 2017). Razvoj kmečkih gospodarstev in njihova življenjska raven
sta tako pomembno odvisna od diverzifikacije dohodkov kmečkih gospo
darstev, ki jih dosegajo z dohodki izven kmetijstva in subvencij, ki so po-
vezane z reformami kmetijske politike in politike razvoja podeželja ter s
strukturno-kohezijskimi sredstvi, namenjenimi za uravnoteženejši regio-
nalni razvoj. Med dohodki izven kmetijske dejavnosti pa so predvsem po-
membni nekmetijske dopolnilne dejavnosti na kmečkem gospodarstvu in
nekmetijske zaposlitve ter s tem povezani dohodki na kmečkem gospodar-
stvu in izven njega. Subvencije naj bi v večji meri prispevale k pozitivnim
eksternalijam oz. pozitivnim učinkom za družbo z večfunkcionalnostjo
kmečkega gospodarstva in kmetijstva ter trajnostno naravnanim razvojem
podeželja, in sicer z različnimi proizvodi in storitvami, povezanimi s kul-
turno krajino in zgodovinsko dediščino na vaseh ter na podeželju, z boljšo
kakovostjo kmetijskega in življenjskega okolja (zemlja, zrak in voda), več-
jo urejenostjo in obdelanimi kmetijskimi površinami v podeželski pokraji-
ni in z biodiverziteto. Dolgoročni trajnostni razvoj kmetijstva in podeželja
se osredotoča na ekonomske, socialne in okoljske vidike dolgoročnega raz
voja, pri čemer lahko vključuje še druge vidike trajnostnega upravljanja, na
primer povezanost s kulturno-zgodovinskimi dogodki in z danostmi v po-
deželskem okolju, ki pa se lahko financirajo še iz drugih zasebnih in jav-
nih virov.
Sklep
Iz prispevka izhaja pomanjkanje teoretičnih in strokovnih spoznanj pri
raziskovanju integriranja dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji. Zaradi
večje razpložljivosti podatkov se to pogosto osredotoča na raziskovanje do-
polnilnih dejavnosti na kmetiji. Zato so ključnega pomena opredelitev in
definiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter učinki, ki so s tem po-
vezani. Gre za interdisciplinarna raziskovalna vprašanja, ki so preplete-
na z ekonomijo, agrarno ekonomiko, s podjetništvom in z razvojem pode-
želja, pravno-organizacijskimi in drugimi interdisciplinarnimi vprašanji
trajnostn ega razvoja kmečkih gospodarstev in razvoja podeželja.
Predstavljene so hitre strukturne spremembe v kmetijstvu, na
k metijskih gospodarstvih in na podeželju v državah EU-28, med katere spa-
da tudi Slovenija: upad števila kmetij oz. kmetijskih gospodarstev, po ob-
118
Kmetijske subvencije in subvencije za razvoj podeželja v Sloveniji pred-
stavljajo približno enak delež celotnega prihodka kmetij kot tisti del, ki ga
kmetijska gospodarstva dosežejo s prodajo kmetijskih proizvodov (Bojnec
in Fertő 2017). Razvoj kmečkih gospodarstev in njihova življenjska raven
sta tako pomembno odvisna od diverzifikacije dohodkov kmečkih gospo
darstev, ki jih dosegajo z dohodki izven kmetijstva in subvencij, ki so po-
vezane z reformami kmetijske politike in politike razvoja podeželja ter s
strukturno-kohezijskimi sredstvi, namenjenimi za uravnoteženejši regio-
nalni razvoj. Med dohodki izven kmetijske dejavnosti pa so predvsem po-
membni nekmetijske dopolnilne dejavnosti na kmečkem gospodarstvu in
nekmetijske zaposlitve ter s tem povezani dohodki na kmečkem gospodar-
stvu in izven njega. Subvencije naj bi v večji meri prispevale k pozitivnim
eksternalijam oz. pozitivnim učinkom za družbo z večfunkcionalnostjo
kmečkega gospodarstva in kmetijstva ter trajnostno naravnanim razvojem
podeželja, in sicer z različnimi proizvodi in storitvami, povezanimi s kul-
turno krajino in zgodovinsko dediščino na vaseh ter na podeželju, z boljšo
kakovostjo kmetijskega in življenjskega okolja (zemlja, zrak in voda), več-
jo urejenostjo in obdelanimi kmetijskimi površinami v podeželski pokraji-
ni in z biodiverziteto. Dolgoročni trajnostni razvoj kmetijstva in podeželja
se osredotoča na ekonomske, socialne in okoljske vidike dolgoročnega raz
voja, pri čemer lahko vključuje še druge vidike trajnostnega upravljanja, na
primer povezanost s kulturno-zgodovinskimi dogodki in z danostmi v po-
deželskem okolju, ki pa se lahko financirajo še iz drugih zasebnih in jav-
nih virov.
Sklep
Iz prispevka izhaja pomanjkanje teoretičnih in strokovnih spoznanj pri
raziskovanju integriranja dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji. Zaradi
večje razpložljivosti podatkov se to pogosto osredotoča na raziskovanje do-
polnilnih dejavnosti na kmetiji. Zato so ključnega pomena opredelitev in
definiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter učinki, ki so s tem po-
vezani. Gre za interdisciplinarna raziskovalna vprašanja, ki so preplete-
na z ekonomijo, agrarno ekonomiko, s podjetništvom in z razvojem pode-
želja, pravno-organizacijskimi in drugimi interdisciplinarnimi vprašanji
trajnostn ega razvoja kmečkih gospodarstev in razvoja podeželja.
Predstavljene so hitre strukturne spremembe v kmetijstvu, na
k metijskih gospodarstvih in na podeželju v državah EU-28, med katere spa-
da tudi Slovenija: upad števila kmetij oz. kmetijskih gospodarstev, po ob-
118
