Page 121 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 121
4: integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji
segu uporabljenih dejavnikov in po velikosti proizvodnje povečanje njihove
povprečne velikosti, povečana specializacija in komercializacija proizvod
nje ter hiter porast integriranja dohodkov kmečkih in tudi nekmečkih gos
podarstev na podeželju. Znotraj držav EU-28 in med njimi soobstajajo raz
like v strukturi kmetij. Razlike so med državami z notranjo dualnostjo s
številnimi malimi in z nekaj velikimi kmetijami. Soobstoj teh razlik in nji-
hova evolucija se lahko pojasnijo z njihovo različno ekonomsko, socialno in
okoljsko vlogo ter učinki, ki jih različne strukture kmetij igrajo ne samo pri
proizvodnji hrane, ampak tudi v ohranjanju kulturne krajine in naravnih vi-
rov, podeželskih skupnosti, kulture in tradicije v podeželski ekonomiji, kar
naj bi se posebej spodbujalo s subvencijami za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Prispevek je osredotočen na integriranje dohodkov v sodobni kmečki
ekonomiji na podeželju s poudarkom na državah EU-28 in znotraj tega
posebej na analizo ter mednarodne primerjave obstoječega stanja s
Slovenijo. Diverzifikacija dohodkov kmečkih gospodarstev je odvisna od
strukture kmetijske proizvodnje in s tem od prestrukturiranja znotraj
kmetijske proizvodnje, drugih pridobitnih dejavnosti na kmečkem gos
podarstvu in dohodkov od izvenkmetijske zaposlenosti v državi ter izven
nje, ki so povezani z dnevnimi, občasnimi in stalnimi migracijami ter s tem
povezanimi nakazili na kmečko gospodarstvo. Evidence o prilivih iz tu-
jine so omejene in jih nismo posebej analizirali, kar je možnost za nadaljn je
raziskovanje. V novejšem času to še posebno velja za vzhodno kohezijsko
regijo v Sloveniji, kjer so številne dnevne migracije na delo zlasti na avstrij
sko Štajersko.
Različne dopolnilne dejavnosti so v kmečkih gospodarstvih razvite
kot lokalna ponudba proizvodov in storitev, v povezavi z nekmetijskimi
podjetniškimi dejavnostmi izven kmečkega gospodarstva in pri zagotav
ljanju storitev trajnostnega razvoja podeželja. Vse pomembnejši vir dohod-
ka kmečkih gospodarstev so vladni transferji z različnimi implikacijami
za kmetije, kmetijstvo in gospodarstvo na podeželju. Integriranje dohod-
kov z nekmetijskimi dohodki in subvencijami lahko prispeva k ohranit-
vi kmetijstva in obdelovalnih površin na območjih z omejenimi dejavni-
ki za kmetijsko proizvodnjo ter k zmanjšanju odhajanja mladih s kmetij.
Zmanjševanje števila kmetij in porast njihove povprečne velikosti s pove
čano specializacijo in komercializacijo kmetijske proizvodnje je mogo-
če pričakovati tudi v prihodnje. Če je bilo za slovenske družinske kmeti-
je tipično, da je imelo vsako kmečko gospodarstvo vsaj eno ali dve kravi za
hrano, pridelano na kmetiji, in za občasno uporabo za razna kmečka dela
119
segu uporabljenih dejavnikov in po velikosti proizvodnje povečanje njihove
povprečne velikosti, povečana specializacija in komercializacija proizvod
nje ter hiter porast integriranja dohodkov kmečkih in tudi nekmečkih gos
podarstev na podeželju. Znotraj držav EU-28 in med njimi soobstajajo raz
like v strukturi kmetij. Razlike so med državami z notranjo dualnostjo s
številnimi malimi in z nekaj velikimi kmetijami. Soobstoj teh razlik in nji-
hova evolucija se lahko pojasnijo z njihovo različno ekonomsko, socialno in
okoljsko vlogo ter učinki, ki jih različne strukture kmetij igrajo ne samo pri
proizvodnji hrane, ampak tudi v ohranjanju kulturne krajine in naravnih vi-
rov, podeželskih skupnosti, kulture in tradicije v podeželski ekonomiji, kar
naj bi se posebej spodbujalo s subvencijami za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Prispevek je osredotočen na integriranje dohodkov v sodobni kmečki
ekonomiji na podeželju s poudarkom na državah EU-28 in znotraj tega
posebej na analizo ter mednarodne primerjave obstoječega stanja s
Slovenijo. Diverzifikacija dohodkov kmečkih gospodarstev je odvisna od
strukture kmetijske proizvodnje in s tem od prestrukturiranja znotraj
kmetijske proizvodnje, drugih pridobitnih dejavnosti na kmečkem gos
podarstvu in dohodkov od izvenkmetijske zaposlenosti v državi ter izven
nje, ki so povezani z dnevnimi, občasnimi in stalnimi migracijami ter s tem
povezanimi nakazili na kmečko gospodarstvo. Evidence o prilivih iz tu-
jine so omejene in jih nismo posebej analizirali, kar je možnost za nadaljn je
raziskovanje. V novejšem času to še posebno velja za vzhodno kohezijsko
regijo v Sloveniji, kjer so številne dnevne migracije na delo zlasti na avstrij
sko Štajersko.
Različne dopolnilne dejavnosti so v kmečkih gospodarstvih razvite
kot lokalna ponudba proizvodov in storitev, v povezavi z nekmetijskimi
podjetniškimi dejavnostmi izven kmečkega gospodarstva in pri zagotav
ljanju storitev trajnostnega razvoja podeželja. Vse pomembnejši vir dohod-
ka kmečkih gospodarstev so vladni transferji z različnimi implikacijami
za kmetije, kmetijstvo in gospodarstvo na podeželju. Integriranje dohod-
kov z nekmetijskimi dohodki in subvencijami lahko prispeva k ohranit-
vi kmetijstva in obdelovalnih površin na območjih z omejenimi dejavni-
ki za kmetijsko proizvodnjo ter k zmanjšanju odhajanja mladih s kmetij.
Zmanjševanje števila kmetij in porast njihove povprečne velikosti s pove
čano specializacijo in komercializacijo kmetijske proizvodnje je mogo-
če pričakovati tudi v prihodnje. Če je bilo za slovenske družinske kmeti-
je tipično, da je imelo vsako kmečko gospodarstvo vsaj eno ali dve kravi za
hrano, pridelano na kmetiji, in za občasno uporabo za razna kmečka dela
119
