Page 221 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 221
Gostišče podjetne vaške skupnosti
v Nadiških dolinah (Ažla, 18. stoletje)
Ines Beguš
Goriški muzej
Grajska cesta 1, 5000 Nova Gorica
ines.begus@goriskimuzej.si
Fakulteta za humanistične študije
Univerza na Primorskem
Titov trg 5, 6000 Koper
ines.begus@fhs.upr.si
Uvod
Nadiške doline so imele v času Beneške republike svojevrstno upravno in
sodno ureditev ter posebne privilegije, ki so bili za gospodarstvo dolin iz-
rednega pomena, saj so po svoji vsebini predvidevali med drugim tudi dav-
čne olajšave.
Ti privilegiji so bili prebivalcem dolin podeljeni in tudi večkrat potr-
jeni s strani države iz dveh razlogov. Prvi razlog so bile meje z »Germanijo«
(beri: slovenske habsburške dežele), kar je postala njihova obveznost in
obenem dolžnost, s katero so se izkazali v ključnih trenutkih, kot so bile
vojne, bolezni in tihotapstvo. Drugi razlog sta bili »revščina« in »pomanj
kanje«, ki sta bili povezani z nerodovitnostjo območij hribovitega sveta.
Takšne razmere so bile sicer razširjene tudi drugje v hribovitem in alpskem
svetu in tudi v neposredni soseščini Nadiških dolin, na primer na beneški
strani v Karniji in na Tolminskem na habsburški strani meje. Zaradi tega
je po eni strani verodostojno sklepati, da gre v tem primeru utemeljevanja
podelitve privilegijev za retorični argument. Različni viri pa nam izkazuje-
jo, da je navajanje »revščine« mogoče deloma tudi resnično.
V pričujočem prispevku bo najprej predstavljen ekonomski sistem
Nadiških dolin, ki je primarno slonel na agrarnih panogah. Poleg teh so se
kmetje posluževali tudi številnih neagrarnih dejavnosti, od katerih so pre-
jemali dodatne vire dohodka. Kot lep primer posluževanja oz. integriran-
ja kmetijskih in neagrarnih panog bo podrobno predstavljena zamisel o iz-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.219-247 219
v Nadiških dolinah (Ažla, 18. stoletje)
Ines Beguš
Goriški muzej
Grajska cesta 1, 5000 Nova Gorica
ines.begus@goriskimuzej.si
Fakulteta za humanistične študije
Univerza na Primorskem
Titov trg 5, 6000 Koper
ines.begus@fhs.upr.si
Uvod
Nadiške doline so imele v času Beneške republike svojevrstno upravno in
sodno ureditev ter posebne privilegije, ki so bili za gospodarstvo dolin iz-
rednega pomena, saj so po svoji vsebini predvidevali med drugim tudi dav-
čne olajšave.
Ti privilegiji so bili prebivalcem dolin podeljeni in tudi večkrat potr-
jeni s strani države iz dveh razlogov. Prvi razlog so bile meje z »Germanijo«
(beri: slovenske habsburške dežele), kar je postala njihova obveznost in
obenem dolžnost, s katero so se izkazali v ključnih trenutkih, kot so bile
vojne, bolezni in tihotapstvo. Drugi razlog sta bili »revščina« in »pomanj
kanje«, ki sta bili povezani z nerodovitnostjo območij hribovitega sveta.
Takšne razmere so bile sicer razširjene tudi drugje v hribovitem in alpskem
svetu in tudi v neposredni soseščini Nadiških dolin, na primer na beneški
strani v Karniji in na Tolminskem na habsburški strani meje. Zaradi tega
je po eni strani verodostojno sklepati, da gre v tem primeru utemeljevanja
podelitve privilegijev za retorični argument. Različni viri pa nam izkazuje-
jo, da je navajanje »revščine« mogoče deloma tudi resnično.
V pričujočem prispevku bo najprej predstavljen ekonomski sistem
Nadiških dolin, ki je primarno slonel na agrarnih panogah. Poleg teh so se
kmetje posluževali tudi številnih neagrarnih dejavnosti, od katerih so pre-
jemali dodatne vire dohodka. Kot lep primer posluževanja oz. integriran-
ja kmetijskih in neagrarnih panog bo podrobno predstavljena zamisel o iz-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.219-247 219
