Page 226 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 226
preživetje in podjetnost
Preferenčni prejemek samostana v naravi je ves čas predstavljala pšenica,
poleg nje pa se najpogosteje pojavljajo še kokoši, piščanci, kozlički in jajca.
Leta 1764 je tako pšenica skupaj z ostalimi dajatvami v naravi predstavljala
v povprečju približno 80 % denarne vrednosti celotne fevdalne rente vseh
trinajstih hub, preostalih 20 % pa so predstavljale denarne dajatve.
V slovenskem zgodovinopisju je obseg denarnih dajatev razum
ljen kot pokazatelj vključevanja kmečkega prebivalstva v tržne dejavnos-
ti. Plačevanje rente v denarju je bilo posledica teženj zemljiških gospodov
po pretvarjanju naravnih dajatev v denarne. Ta pojav je obravnavan v
sklopu procesa komercializacije zemljiškega gospostva, v okviru katere-
ga so težnje zemljiških gospodov po plačevanju dajatev v denarju kmete
»silile« v vključevanje v trgovske posle (Gestrin 1973, 73–4). V Furlaniji je
bila sicer stvarnost nekoliko drugačna kot v slovenskem prostoru, tu so
se zemljiški gospodje usmerjali v pridelavo bolj tržnih pridelkov na svo-
jih gospostvih. To so dosegli s spreminjanjem zakupnih razmerij iz dol-
goročnih zajmov, ki so predvidevali nespremenljivost zakupnin in ovirali
povečevanje rente, v kratkoročne pogodbe, ki so omogočale spreminjanje
dajatev ter večjo agrarno donosnost (Bianco 2011). Kljub temu pa lahko tudi
za Nadiške doline sklepamo, da je tamkajšnje kmečko prebivalstvo denar-
na sreds tva za poplačilo fevdalne rente v denarju pridobivalo iz neagrarnih
virov dohodka.
Poglejmo si v nadaljevanju, katerih neagrarnih dejavnosti so se kmet-
je v Nadiških dolinah posluževali in zakaj.
2. Neagrarne dejavnosti v Nadiških dolinah
Posebej zanimiv in poveden vir o neagrarnih dejavnostih v Nadiških doli-
nah je zemljevid iz leta 1751 avtorja Janeza Batista Damianija. Ta upodablja
vasi landarske in merške doline ter »skupnosti« Dreka, ki je imela z vidika
sodne ureditve poseben status.7 Poleg naselij so posebej označene še reke,
objekti in prelaz Podobnesec. Pod izrisom dolin so naštete izrisane vasi,
število hiš v vaseh ter kratki zapisi o ekonomskih dejavnosti, ki so se tam
izvajale (tabela 8.2). Predvidevamo lahko, da je avtor zemljevida vsaki vasi
pripisal najznačilnejšo gospodarsko panogo, s katero se je ukvarjala večina
njenih prebivalcev. To pomeni, da navedene dejavnosti niso bile nujno iz-
ključne in edine dejavnosti, s katerimi so se prebivalci vasi preživljali, so pa
bile prevladujoče oz. glavne.
7 Več o tem glej v Beguš 2015, 58–62.
224
Preferenčni prejemek samostana v naravi je ves čas predstavljala pšenica,
poleg nje pa se najpogosteje pojavljajo še kokoši, piščanci, kozlički in jajca.
Leta 1764 je tako pšenica skupaj z ostalimi dajatvami v naravi predstavljala
v povprečju približno 80 % denarne vrednosti celotne fevdalne rente vseh
trinajstih hub, preostalih 20 % pa so predstavljale denarne dajatve.
V slovenskem zgodovinopisju je obseg denarnih dajatev razum
ljen kot pokazatelj vključevanja kmečkega prebivalstva v tržne dejavnos-
ti. Plačevanje rente v denarju je bilo posledica teženj zemljiških gospodov
po pretvarjanju naravnih dajatev v denarne. Ta pojav je obravnavan v
sklopu procesa komercializacije zemljiškega gospostva, v okviru katere-
ga so težnje zemljiških gospodov po plačevanju dajatev v denarju kmete
»silile« v vključevanje v trgovske posle (Gestrin 1973, 73–4). V Furlaniji je
bila sicer stvarnost nekoliko drugačna kot v slovenskem prostoru, tu so
se zemljiški gospodje usmerjali v pridelavo bolj tržnih pridelkov na svo-
jih gospostvih. To so dosegli s spreminjanjem zakupnih razmerij iz dol-
goročnih zajmov, ki so predvidevali nespremenljivost zakupnin in ovirali
povečevanje rente, v kratkoročne pogodbe, ki so omogočale spreminjanje
dajatev ter večjo agrarno donosnost (Bianco 2011). Kljub temu pa lahko tudi
za Nadiške doline sklepamo, da je tamkajšnje kmečko prebivalstvo denar-
na sreds tva za poplačilo fevdalne rente v denarju pridobivalo iz neagrarnih
virov dohodka.
Poglejmo si v nadaljevanju, katerih neagrarnih dejavnosti so se kmet-
je v Nadiških dolinah posluževali in zakaj.
2. Neagrarne dejavnosti v Nadiških dolinah
Posebej zanimiv in poveden vir o neagrarnih dejavnostih v Nadiških doli-
nah je zemljevid iz leta 1751 avtorja Janeza Batista Damianija. Ta upodablja
vasi landarske in merške doline ter »skupnosti« Dreka, ki je imela z vidika
sodne ureditve poseben status.7 Poleg naselij so posebej označene še reke,
objekti in prelaz Podobnesec. Pod izrisom dolin so naštete izrisane vasi,
število hiš v vaseh ter kratki zapisi o ekonomskih dejavnosti, ki so se tam
izvajale (tabela 8.2). Predvidevamo lahko, da je avtor zemljevida vsaki vasi
pripisal najznačilnejšo gospodarsko panogo, s katero se je ukvarjala večina
njenih prebivalcev. To pomeni, da navedene dejavnosti niso bile nujno iz-
ključne in edine dejavnosti, s katerimi so se prebivalci vasi preživljali, so pa
bile prevladujoče oz. glavne.
7 Več o tem glej v Beguš 2015, 58–62.
224
