Page 302 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 302
preživetje in podjetnost
Prav tako so govejo živino gojili le tisti, ki so imeli dovolj površin, namen-
jenih krmi. Opravljanje komercialnih uslug, kot so bili prevozi in oranje, je
bilo ena od aktivnosti, s katerimi je 14 gospodinjstev zaokroževalo in dviga-
lo prihodke. Med njimi je bilo 11 posestniških družin, 2 družini polzakup-
nikov ter zakupnik Franc Bensa. Oranje in prevozi so bili del vaške mreže
medsoseskih odnosov, kjer so bili v prednosti tisti, ki so si lahko privošči-
li nakup in vzdrževanje volov. Stroške so jim odtehtale visoke cene plačil za
opravljene usluge. Za oranje s 6 voli sta bila potrebna dva odrasla moška,
kar je skupaj s hrano zanju in za živino dnevno stalo 5 goldinarjev in 19 ½
krajcarjev. Del medsoseskih odnosov na vasi je bila navada, da si osebo po
najboljši možni moči pogostil. Tako je elaborat zabeležil, da morajo zakup-
niki 4-krat dnevno dati hrano možem, ki so jim prišli orat, in vedno dodati
toliko vina, kot so ga želeli. Zakupnik, h kateremu so prišli orat, je moral že
pred delom napasti tudi vole in jih glede na letni čas nahraniti še 1-krat ali
2-krat. Hrana za orača je dnevno stala 1 goldinar, 1 4/5 stota sena za vole pa
1 goldinar in 19 ½ krajcarjev (ASG, CS, San Floreano). Visoka cena dnevne-
ga oranja je pomenila 17 moških dnin. Dnina in preostala prešanina sta bili
plačilno sredstvo zakupnika. To ga je zapletlo v odnos odvisnosti in dolgo
vanja sovaščanu.
Manj dokumentirano in raziskano je očitno zelo razvito tihotapljen-
je ter prekupčevanje po Koroškem in Kranjskem. Očitno je bil obseg te
dejavnosti na območju Kojskega tako velik, da so jo opazili in zabeležili
popisovalci elaborata franciscejskega katastra (AST, CF, San Martino). Iz
izbranega gradiva ne moremo ugotavljati, kdo se je s to dejavnostjo ukvar-
jal in kolikšen je bil dohodek od te dejavnosti. Sklepali pa bi lahko, da so
se s prekupčevanjem ukvarjali tisti posamezniki, ki so imeli doma dovolj
delovne sile, torej premožnejši pripadniki skupnosti.
Zaključek
Obstoj majhnih kmečkih obratov v Goriških brdih je bil pogojen z za ta-
kratne razmere intenzivno obdelavo terasirano oblikovanih gričev z meša-
no kulturo vinske trte, sadnega drevja in žitaric. Gospodarji so poleg ob-
delovanja kmetije opravljali številne dejavnosti, ki so jim prinesle zaslužek.
Družine so tako razvijale dvojno ekonomijo. Družina srednjih in večjih
lastn ikov zemljišč je vstopala na bližnje in oddaljenejše trge z gojenjem ko-
mercialno zanimivih pridelkov, s sadjem in zelenjavo ter na meddeželne-
ga s prodajo vina. Zakupniki so se s prodajo drugorazrednega vina vpletali
v vaške medsosedske mreže, s prodajo sadja pa, tako kot lastniki zemljišč,
300
Prav tako so govejo živino gojili le tisti, ki so imeli dovolj površin, namen-
jenih krmi. Opravljanje komercialnih uslug, kot so bili prevozi in oranje, je
bilo ena od aktivnosti, s katerimi je 14 gospodinjstev zaokroževalo in dviga-
lo prihodke. Med njimi je bilo 11 posestniških družin, 2 družini polzakup-
nikov ter zakupnik Franc Bensa. Oranje in prevozi so bili del vaške mreže
medsoseskih odnosov, kjer so bili v prednosti tisti, ki so si lahko privošči-
li nakup in vzdrževanje volov. Stroške so jim odtehtale visoke cene plačil za
opravljene usluge. Za oranje s 6 voli sta bila potrebna dva odrasla moška,
kar je skupaj s hrano zanju in za živino dnevno stalo 5 goldinarjev in 19 ½
krajcarjev. Del medsoseskih odnosov na vasi je bila navada, da si osebo po
najboljši možni moči pogostil. Tako je elaborat zabeležil, da morajo zakup-
niki 4-krat dnevno dati hrano možem, ki so jim prišli orat, in vedno dodati
toliko vina, kot so ga želeli. Zakupnik, h kateremu so prišli orat, je moral že
pred delom napasti tudi vole in jih glede na letni čas nahraniti še 1-krat ali
2-krat. Hrana za orača je dnevno stala 1 goldinar, 1 4/5 stota sena za vole pa
1 goldinar in 19 ½ krajcarjev (ASG, CS, San Floreano). Visoka cena dnevne-
ga oranja je pomenila 17 moških dnin. Dnina in preostala prešanina sta bili
plačilno sredstvo zakupnika. To ga je zapletlo v odnos odvisnosti in dolgo
vanja sovaščanu.
Manj dokumentirano in raziskano je očitno zelo razvito tihotapljen-
je ter prekupčevanje po Koroškem in Kranjskem. Očitno je bil obseg te
dejavnosti na območju Kojskega tako velik, da so jo opazili in zabeležili
popisovalci elaborata franciscejskega katastra (AST, CF, San Martino). Iz
izbranega gradiva ne moremo ugotavljati, kdo se je s to dejavnostjo ukvar-
jal in kolikšen je bil dohodek od te dejavnosti. Sklepali pa bi lahko, da so
se s prekupčevanjem ukvarjali tisti posamezniki, ki so imeli doma dovolj
delovne sile, torej premožnejši pripadniki skupnosti.
Zaključek
Obstoj majhnih kmečkih obratov v Goriških brdih je bil pogojen z za ta-
kratne razmere intenzivno obdelavo terasirano oblikovanih gričev z meša-
no kulturo vinske trte, sadnega drevja in žitaric. Gospodarji so poleg ob-
delovanja kmetije opravljali številne dejavnosti, ki so jim prinesle zaslužek.
Družine so tako razvijale dvojno ekonomijo. Družina srednjih in večjih
lastn ikov zemljišč je vstopala na bližnje in oddaljenejše trge z gojenjem ko-
mercialno zanimivih pridelkov, s sadjem in zelenjavo ter na meddeželne-
ga s prodajo vina. Zakupniki so se s prodajo drugorazrednega vina vpletali
v vaške medsosedske mreže, s prodajo sadja pa, tako kot lastniki zemljišč,
300
