Page 300 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 300
preživetje in podjetnost
5. nepremičnine v kojščanski okolici, pridobljene s kupoprodajno
pogodbo 8. 5. 1822, in sicer: hišo št. 3 z zemljiščem in pritiklinami,
brajdo z gozdom, imenovanim Šeroka, polovico brajde Podpolja,
brajdo z gozdom Na njivicah, gozd Podzahum, brajdo, spremen-
jeno v pustoto, ki jo uporabljajo za pašnik, imenovan Tejca;
6. nepremičnine v kojščanski okolici, kupljene 8. 5. 1822: brajdo
z gozdom Bolouh, brajdo Skrila, vrt, hišo št. 9 z zemljiščem in
pritiklinami;
7. nepremičnine v vrhoveljski okolici, kupljene z dokumentom 6. 11.
1822 ter plačane z 2.000 goldinarji, kot je razvidno iz pobotnice,
in sicer: hišo št. 1, vrt imenovan Goranji vrt, drug vrt, imeno-
van Vrt dolanji, pustoto Brajda u bošku in gozd Bošk, oba kosa
se imenujeta tudi Naveceh, gozd Teja, gozd brez številke, brajdo
Robič v 4 kosih, imenovanih Mladica, Draga, Rauna in Polje, nji-
vo in brajdo s travnikom, imenovani Opoka ali Njiva in Snežet na
Postovim, srenjski gozd Podkapelo ali Ublince, kjer je imel pra
vico pobiranja drv;
8. kos gozda v Števerjanu, imenovanega Koznik, kupljenega 30. 12.
1824;
9. kos zemljišča v Števerjanu v affito fermo – srednjeročnem zakupu,
kupljen 6. 3. 1823;
10. klet in kaščo št. 74 v Števerjanu, kupljeni 27. 12. 1819 (ASG,
Ventilazioni ereditarie, 83, inv. 36).
Ob poroki je pokojni Anton Klanjšček dobil v last nepremičnine v
vrednosti 626 goldinarjev, ob smrti pa je aktiva premoženja, ki so jo v glav-
nem sestavljale zemljišča in stavbe, znašala približno 4.900 goldinarjev.
Njegovo premoženje se je tako sedemkrat povečalo.
Inventarji pokojnih nas seznanijo s premičnim in z nepremičnim pre-
moženjem, dolgovi ter upi, torej pasivo in aktivo. Povprečna vrednost pre-
moženja iz celotnega vzorca zapuščinskih razprav, če upoštevamo dol-
gove, je znašala 425 goldinarjev in 18 krajcarjev (Gomiršek 2016, 66). Tako
nam analiza socialnega položaja lastnikov kotlov za žganjekuho pokaže,
da so bili to pretežno lastniki zemljišč oz. posestniki, ki so se ukvarjali s
sekundarnimi dejavnostmi, torej tisti, katerih kmečki obrati oz. družine
so si dohodke dopolnjevale z neagrarnimi viri ali pa so pridelkom ust-
varjale še »dodano vrednost«. Kotel je bil inventariziran v 14 inventarjih
pokojnih, od katerih lahko poleg grajskega oskrbnika 10 lastnikov opre-
delimo za posestnike in 3 za polzakupnike. Kar 8 se jih je ukvarjalo z do-
298
5. nepremičnine v kojščanski okolici, pridobljene s kupoprodajno
pogodbo 8. 5. 1822, in sicer: hišo št. 3 z zemljiščem in pritiklinami,
brajdo z gozdom, imenovanim Šeroka, polovico brajde Podpolja,
brajdo z gozdom Na njivicah, gozd Podzahum, brajdo, spremen-
jeno v pustoto, ki jo uporabljajo za pašnik, imenovan Tejca;
6. nepremičnine v kojščanski okolici, kupljene 8. 5. 1822: brajdo
z gozdom Bolouh, brajdo Skrila, vrt, hišo št. 9 z zemljiščem in
pritiklinami;
7. nepremičnine v vrhoveljski okolici, kupljene z dokumentom 6. 11.
1822 ter plačane z 2.000 goldinarji, kot je razvidno iz pobotnice,
in sicer: hišo št. 1, vrt imenovan Goranji vrt, drug vrt, imeno-
van Vrt dolanji, pustoto Brajda u bošku in gozd Bošk, oba kosa
se imenujeta tudi Naveceh, gozd Teja, gozd brez številke, brajdo
Robič v 4 kosih, imenovanih Mladica, Draga, Rauna in Polje, nji-
vo in brajdo s travnikom, imenovani Opoka ali Njiva in Snežet na
Postovim, srenjski gozd Podkapelo ali Ublince, kjer je imel pra
vico pobiranja drv;
8. kos gozda v Števerjanu, imenovanega Koznik, kupljenega 30. 12.
1824;
9. kos zemljišča v Števerjanu v affito fermo – srednjeročnem zakupu,
kupljen 6. 3. 1823;
10. klet in kaščo št. 74 v Števerjanu, kupljeni 27. 12. 1819 (ASG,
Ventilazioni ereditarie, 83, inv. 36).
Ob poroki je pokojni Anton Klanjšček dobil v last nepremičnine v
vrednosti 626 goldinarjev, ob smrti pa je aktiva premoženja, ki so jo v glav-
nem sestavljale zemljišča in stavbe, znašala približno 4.900 goldinarjev.
Njegovo premoženje se je tako sedemkrat povečalo.
Inventarji pokojnih nas seznanijo s premičnim in z nepremičnim pre-
moženjem, dolgovi ter upi, torej pasivo in aktivo. Povprečna vrednost pre-
moženja iz celotnega vzorca zapuščinskih razprav, če upoštevamo dol-
gove, je znašala 425 goldinarjev in 18 krajcarjev (Gomiršek 2016, 66). Tako
nam analiza socialnega položaja lastnikov kotlov za žganjekuho pokaže,
da so bili to pretežno lastniki zemljišč oz. posestniki, ki so se ukvarjali s
sekundarnimi dejavnostmi, torej tisti, katerih kmečki obrati oz. družine
so si dohodke dopolnjevale z neagrarnimi viri ali pa so pridelkom ust-
varjale še »dodano vrednost«. Kotel je bil inventariziran v 14 inventarjih
pokojnih, od katerih lahko poleg grajskega oskrbnika 10 lastnikov opre-
delimo za posestnike in 3 za polzakupnike. Kar 8 se jih je ukvarjalo z do-
298
