Page 298 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 298
preživetje in podjetnost
4. Integriranje dohodkov v sloju posestnikov
Posestniki so bili statusna skupina, ki je imela v lasti zemljo in je sodelovala
pri organizaciji vinskega trga. V takem stanju je bil posestnik na nek način
majhen poslovodja, saj je kmečki obrat obvezoval lastnika, da je po potrebi
najemal delovno silo, ji odrejal naloge, skrbel za prodajo pridelkov in obde-
lavo ter pobiranje zakupnin z zemljišč, ki jih je dajal v najem. Sodeloval je
kot posojilodajalec ter organiziral, izvajal in investiral v druge, sekundar-
ne vire dohodkov. Usmeritev pretežnega dela gospodinjstev posestnikov v
sekundarne dejavnosti, ki so jim še dopolnjevale dohodke, kaže na preskok
v načinu in možnostih razmišljanja v primerjavi z zakupniki. Skoraj vsi so
redili vole in zato so se lahko ukvarjali z oranjem ter s prevozi za manj pre-
možne sosede. Ti so jim plačevali z manj cenjenimi ročnimi dninami, torej
z »menjavo dela« (Makarovič 1979, 165) ter posredno s prešanino, edinim vi-
nom, ki je zakupniku še ostalo. Lastniki zemljišč in večji posestniki so svoje
vino in presežke drugih pridelkov prodajali na dostopnih trgih. Inventarni
popisi kažejo, da so imeli ustrezno posodo in prostore za skladiščenja vina
in so ga prodajali, ko je doseglo najvišjo ceno. Obravnavani vzorec 419 za-
puščinskih razprav pomeni vse umrle odrasle osebe na preučevanem ob-
močju. Le 103 osebe so imele premoženje, vredno popisa, ter le 37 posa-
meznikov srednje velik sod. Tako lahko sklepamo, da so vino hranili le
maloštevilni najpremožnejši in najpodjetnejši gospodarji. Ostali so ga mo-
rali kmalu po trgatvi prodati. Članek v časopisu goriške Kmetijske družbe
Gospodarski list z naslovom »V pomoč Brdom« piše:
Vino in sadje to so edini pridelki kateri žive našega Brica. […]
Trta je obilno rodila, ko je drugod uže grozdna bolezen parila in
pokončevala trte in njih žlahtni sad, uže o času trgatve prihaja-
li so takrat Kranjci od ene Korošci in naši gorjani od druge stra-
ni in odvažali so za drage denarce nakupljeno sladko rebulo še kot
mošt, preden je imel Bric čas pospraviti v svoje malovredne kleti, pa
tudi v Videm in dotično okolico izvažali so mnogo briškega pridel-
ka […] še kipeče blago iz čebra (bednja) in izpod stiskalnice so na
ravnost v sod in na voz, da je našel sv. Martin uže skoro vse prazne
kleti. (Gospodarski list 1898)
Število predmetov, povezanih s predelavo in hranjenjem vina, v luči
racionalnosti nakupov premičnin kaže na prevladovanje vinogradništva
kot dejavnosti na preučevanem območju (Gomiršek 2016, 141). Dejstvo, da
je imelo določen predmet, povezan s predelavo grozdja in hrambo vina,
296
4. Integriranje dohodkov v sloju posestnikov
Posestniki so bili statusna skupina, ki je imela v lasti zemljo in je sodelovala
pri organizaciji vinskega trga. V takem stanju je bil posestnik na nek način
majhen poslovodja, saj je kmečki obrat obvezoval lastnika, da je po potrebi
najemal delovno silo, ji odrejal naloge, skrbel za prodajo pridelkov in obde-
lavo ter pobiranje zakupnin z zemljišč, ki jih je dajal v najem. Sodeloval je
kot posojilodajalec ter organiziral, izvajal in investiral v druge, sekundar-
ne vire dohodkov. Usmeritev pretežnega dela gospodinjstev posestnikov v
sekundarne dejavnosti, ki so jim še dopolnjevale dohodke, kaže na preskok
v načinu in možnostih razmišljanja v primerjavi z zakupniki. Skoraj vsi so
redili vole in zato so se lahko ukvarjali z oranjem ter s prevozi za manj pre-
možne sosede. Ti so jim plačevali z manj cenjenimi ročnimi dninami, torej
z »menjavo dela« (Makarovič 1979, 165) ter posredno s prešanino, edinim vi-
nom, ki je zakupniku še ostalo. Lastniki zemljišč in večji posestniki so svoje
vino in presežke drugih pridelkov prodajali na dostopnih trgih. Inventarni
popisi kažejo, da so imeli ustrezno posodo in prostore za skladiščenja vina
in so ga prodajali, ko je doseglo najvišjo ceno. Obravnavani vzorec 419 za-
puščinskih razprav pomeni vse umrle odrasle osebe na preučevanem ob-
močju. Le 103 osebe so imele premoženje, vredno popisa, ter le 37 posa-
meznikov srednje velik sod. Tako lahko sklepamo, da so vino hranili le
maloštevilni najpremožnejši in najpodjetnejši gospodarji. Ostali so ga mo-
rali kmalu po trgatvi prodati. Članek v časopisu goriške Kmetijske družbe
Gospodarski list z naslovom »V pomoč Brdom« piše:
Vino in sadje to so edini pridelki kateri žive našega Brica. […]
Trta je obilno rodila, ko je drugod uže grozdna bolezen parila in
pokončevala trte in njih žlahtni sad, uže o času trgatve prihaja-
li so takrat Kranjci od ene Korošci in naši gorjani od druge stra-
ni in odvažali so za drage denarce nakupljeno sladko rebulo še kot
mošt, preden je imel Bric čas pospraviti v svoje malovredne kleti, pa
tudi v Videm in dotično okolico izvažali so mnogo briškega pridel-
ka […] še kipeče blago iz čebra (bednja) in izpod stiskalnice so na
ravnost v sod in na voz, da je našel sv. Martin uže skoro vse prazne
kleti. (Gospodarski list 1898)
Število predmetov, povezanih s predelavo in hranjenjem vina, v luči
racionalnosti nakupov premičnin kaže na prevladovanje vinogradništva
kot dejavnosti na preučevanem območju (Gomiršek 2016, 141). Dejstvo, da
je imelo določen predmet, povezan s predelavo grozdja in hrambo vina,
296
