Page 297 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 297
: integr ir anje dohodkov in socialni položaj: kmečk a gospodinjstva v gor iških br dih ...
83, inv. 97). Tako lahko rečemo, da so fenomen 'aleksandrinstva' oz. dojenja
tujih otrok v Goriških brdih gotovo poznali že v 1. polovici 19. stoletja, le da
je bil zaradi stanja transportnih sredstev omejen na bližnja mesta Gorico,
Krmin in Trst. Mati tudi po moževi smrti ni prekinila službe in se vrnila
v Brda, saj so zabeležili, da bodo otroka vzgajali in vzdrževali v hiši mate
rinega deda Antona Matjaca iz Kojskega (ASG, GD, VE, 83, inv. 83). Revna
kmečka gospodinjstva ne samo, da niso zmogla obdelati večjih površin,
temveč so računala tudi na druge vire prihodkov (Panjek 2017, 231).
V družbi starega režima so bile najbolj zaželene dobrine tiste, ki so
posamezniku oz. njegovi družini zasebno priskrbele »socialno varnost«
(Vries 2009, 49). To so bile: posest, ugled, poročne povezave – zavezništva,
sistem uslug – kreditiranja, dajanje v zakup. Pridiga župnika Mariniča iz
Kojskega na prelomu stoletja kaže na vztrajanje teh nazorov:
Ko bi vprašal posvetno mislečega: Ali poznaš kako srečno družino?
Gotov sem, da bi mi začel kazati s prstom na hišo kakega bogatina.
Prepričan sem, da bi ne kazal s prstom na pol podrte hiše, na hiše
revežev [...] Zato ker meni, da le tam je sreča doma, kjer je veliko blaga
in denarja. Ljudje menijo, da blago, denar in posestvo dajejo človeku
pravo veljavo in ga povzdigujejo nad revne. (ŽAK, Pridige II, 241–4)
Nakup in modernizacija kmečkega obrata v sloju polzakupnikov kot
tudi v sloju zakupnikov sta bila v obravnavanem obdobju možna s kom-
biniranjem tržne usmerjenosti obrata, protoindustrijske produkcije ter do-
polnjevanjem dohodkov s sekundarno dejavnostjo in uslužnostnimi de-
javnostmi. S slednjimi mislimo predvsem na visoko ocenjene dnine kot na
primer oranje in prevozništvo, saj je bilo za to potrebno imeti neka osnov-
na sredstva. Sama geografska mobilnost tako moških kot tudi žensk pred
in po poroki zaradi nizkih dnin ni omogočila akumulacije kapitala, ki bi
bil za to potreben. Slednje je prišlo do izraza zlasti z razvojem novih trans-
portnih sredstev konec 19. stoletja v obliki trajne in začasne delovne mi-
gracije. Tako v Brdih v predmarčni dobi nimamo opraviti s sezonsko mi-
gracijo, temveč z migracijo, ki je povezana z življenjskim obdobjem. Veliko
izseljevanje Slovencev, ki je potekalo v glavnem v ZDA, se je začelo sredi
19. stoletja in je doseglo višek od leta 1870 do začetka prve svetovne vojne.
Posodabljanje kmetijstva, gradnja nove hiše ali nakup novega zemljišča,
vse to je spodbujalo kmeta, da je iskal zaslužek najprej v bližjih rudarskih
in industrijskih središčih Avstro-Ogrske, nato v Vestfaliji, potem pa celo v
Severni in Južni Ameriki (Gestrin in Melik 1966, 243).
295
83, inv. 97). Tako lahko rečemo, da so fenomen 'aleksandrinstva' oz. dojenja
tujih otrok v Goriških brdih gotovo poznali že v 1. polovici 19. stoletja, le da
je bil zaradi stanja transportnih sredstev omejen na bližnja mesta Gorico,
Krmin in Trst. Mati tudi po moževi smrti ni prekinila službe in se vrnila
v Brda, saj so zabeležili, da bodo otroka vzgajali in vzdrževali v hiši mate
rinega deda Antona Matjaca iz Kojskega (ASG, GD, VE, 83, inv. 83). Revna
kmečka gospodinjstva ne samo, da niso zmogla obdelati večjih površin,
temveč so računala tudi na druge vire prihodkov (Panjek 2017, 231).
V družbi starega režima so bile najbolj zaželene dobrine tiste, ki so
posamezniku oz. njegovi družini zasebno priskrbele »socialno varnost«
(Vries 2009, 49). To so bile: posest, ugled, poročne povezave – zavezništva,
sistem uslug – kreditiranja, dajanje v zakup. Pridiga župnika Mariniča iz
Kojskega na prelomu stoletja kaže na vztrajanje teh nazorov:
Ko bi vprašal posvetno mislečega: Ali poznaš kako srečno družino?
Gotov sem, da bi mi začel kazati s prstom na hišo kakega bogatina.
Prepričan sem, da bi ne kazal s prstom na pol podrte hiše, na hiše
revežev [...] Zato ker meni, da le tam je sreča doma, kjer je veliko blaga
in denarja. Ljudje menijo, da blago, denar in posestvo dajejo človeku
pravo veljavo in ga povzdigujejo nad revne. (ŽAK, Pridige II, 241–4)
Nakup in modernizacija kmečkega obrata v sloju polzakupnikov kot
tudi v sloju zakupnikov sta bila v obravnavanem obdobju možna s kom-
biniranjem tržne usmerjenosti obrata, protoindustrijske produkcije ter do-
polnjevanjem dohodkov s sekundarno dejavnostjo in uslužnostnimi de-
javnostmi. S slednjimi mislimo predvsem na visoko ocenjene dnine kot na
primer oranje in prevozništvo, saj je bilo za to potrebno imeti neka osnov-
na sredstva. Sama geografska mobilnost tako moških kot tudi žensk pred
in po poroki zaradi nizkih dnin ni omogočila akumulacije kapitala, ki bi
bil za to potreben. Slednje je prišlo do izraza zlasti z razvojem novih trans-
portnih sredstev konec 19. stoletja v obliki trajne in začasne delovne mi-
gracije. Tako v Brdih v predmarčni dobi nimamo opraviti s sezonsko mi-
gracijo, temveč z migracijo, ki je povezana z življenjskim obdobjem. Veliko
izseljevanje Slovencev, ki je potekalo v glavnem v ZDA, se je začelo sredi
19. stoletja in je doseglo višek od leta 1870 do začetka prve svetovne vojne.
Posodabljanje kmetijstva, gradnja nove hiše ali nakup novega zemljišča,
vse to je spodbujalo kmeta, da je iskal zaslužek najprej v bližjih rudarskih
in industrijskih središčih Avstro-Ogrske, nato v Vestfaliji, potem pa celo v
Severni in Južni Ameriki (Gestrin in Melik 1966, 243).
295
