Page 315 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 315
11: prostorsk a analiza pr ebivalstva in živinor eje na pr imorskem ...
Graf 11.1: Prikaz razmerja med površino k. o. in povprečno nadmorsko višino k. o.
Graf 11.2: Prikaz razmerja med površino k. o. in povprečnim naklonom k. o.
gozda, vzhodno od Cerknega, jugozahodno od Bohinja do Trente ter na se-
veru do Mangarta.
Nadmorske višine se gibljejo med 0 in približno 2.800 m na skrajnem
severu območja. Najnižje nadmorske višine so v obalnem delu, v Vipavski
dolini in na Goriškem. Najvišje nadmorske višine so prisotne v Julijskih
Alpah in Trnovskem gozdu (slika 11.3).
Naklon je najvišji v alpskem delu območja, v splošnem pa bi lahko rek-
li, da na približno polovici območja (južni) prevladuje teren z manjšimi na-
kloni, na severni polovici pa teren z večjimi nakloni. Meja med njima pote-
ka čez Gorico in Ajdovščino. V severnem delu tako razmejenega območja
se pojavljajo nakloni tudi do 70°, prevladujejo pa nakloni med 20 in 40°. V
južnem delu območja so nakloni veliko nižji, običajno ne presegajo 25°, pre-
vladujejo pa nakloni pod 15° (slika 11.4).
Katastrske občine so zelo različnih velikosti. Opazna je povezava med
velikostjo k. o. in nadmorsko višino ter naklonom območja. Največje k.o. se
pojavljajo na strmem goratem območju, najmanjše pa na Krasu in v kopr-
skem zaledju. V strmejših goratih predelih je bilo obdelovalne zemlje malo,
313
Graf 11.1: Prikaz razmerja med površino k. o. in povprečno nadmorsko višino k. o.
Graf 11.2: Prikaz razmerja med površino k. o. in povprečnim naklonom k. o.
gozda, vzhodno od Cerknega, jugozahodno od Bohinja do Trente ter na se-
veru do Mangarta.
Nadmorske višine se gibljejo med 0 in približno 2.800 m na skrajnem
severu območja. Najnižje nadmorske višine so v obalnem delu, v Vipavski
dolini in na Goriškem. Najvišje nadmorske višine so prisotne v Julijskih
Alpah in Trnovskem gozdu (slika 11.3).
Naklon je najvišji v alpskem delu območja, v splošnem pa bi lahko rek-
li, da na približno polovici območja (južni) prevladuje teren z manjšimi na-
kloni, na severni polovici pa teren z večjimi nakloni. Meja med njima pote-
ka čez Gorico in Ajdovščino. V severnem delu tako razmejenega območja
se pojavljajo nakloni tudi do 70°, prevladujejo pa nakloni med 20 in 40°. V
južnem delu območja so nakloni veliko nižji, običajno ne presegajo 25°, pre-
vladujejo pa nakloni pod 15° (slika 11.4).
Katastrske občine so zelo različnih velikosti. Opazna je povezava med
velikostjo k. o. in nadmorsko višino ter naklonom območja. Največje k.o. se
pojavljajo na strmem goratem območju, najmanjše pa na Krasu in v kopr-
skem zaledju. V strmejših goratih predelih je bilo obdelovalne zemlje malo,
313
