Page 321 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 321
11: prostorsk a analiza pr ebivalstva in živinor eje na pr imorskem ...
pomeni, da gre za popisovanje po različnih kategorijah v Alpah v primer-
javi z drugod. Območja, kjer je ovčereja in kozjereja najbolj prisotna, so
Čičarija, Kras, Bovško in Cerkljansko hribovje. Ker je slika za pojavljan-
je ovc zelo podobna sliki pojavljanja ovc in koz za vsa območja razen Alp,
lahko sklepamo, da se na teh območjih pojavlja predvsem ovčereja, ne pa
tudi kozjereja.
Iz analize števila svinj po k. o. (slika 11.32) razberemo, da se svinje naj
izraziteje pojavljajo na Krasu, v Posočju, v obalnem predelu, na Goriškem
in v severozahodni Sloveniji. Analiza gostote svinj na km2 (slika 11.33) naj
bolj izpostavi osrednji del območja (Goriško, del Krasa, del Posočja in
Cerkljanskega hribovja ter koprsko zaledje). Število svinj na prebivalca (sli-
ka 11.34) pa pokaže precej enakomernejšo sliko; kot območja, kjer svinjereja
ni prisotna, izstopajo le Julijske Alpe in delno obalno območje.
Voli (slike 11.35, 11.36 in 11.37) se pojavljajo skoraj povsod razen v viš-
jeležečem alpskem svetu in Posočju, nekoliko manj pa tudi v primor-
ju. Analizi gostote volov na km2 in na prebivalca to potrjujeta, razpore
ditev pa je še enakomernejša preko celotnega območja, kjer se te živali
pojavljajo.
Glede telet (slike 11.38, 11.39 in 11.40) je iz rezultatov analiz možno pred-
videvati, da niso bila povsod popisana kot samostojna kategorija, saj se na
večjem delu ozemlja ne pojavljajo, ali pa da so bila dejansko prisotna samo
ponekod. Sicer izstopajo Goriška, del Posočja in Cerkljanskega hribovja,
Vipavska dolina in Brkini.
3.2 Povezava med fizičnogeografskimi značilnostmi in živinorejo
V nadaljevanju smo poskušali analizirati povezavo nadmorske višine in
pojavljanje posameznih vrst živine. Iz grafov 11.4 in 11.5 lahko razberemo,
da je pojavljanje oslov in konjev obratno sorazmerno povezano z nadmor-
sko višino. Posebej izrazito je to pri oslih, ki se pojavljajo zgolj v nižjeleže-
čih, južnih predelih preučevanega območja.
Grafa 11.6 in 11.7 prikazujeta, kako število krav, ovc in koz narašča pre-
mo sorazmerno z nadmorsko višino. V najvišjih nadmorskih višinah pa
se pojavljajo le še ovce in koze, število krav upade. Grafa 11.8 in 11.9 pri-
kazujeta manj intenzivno, obratno sorazmerno povezavo med svinjami in
voli ter nadmorsko višino. Svinje in voli se pojavljajo predvsem na nižjih in
zmernih nadmorskih višinah.
319
pomeni, da gre za popisovanje po različnih kategorijah v Alpah v primer-
javi z drugod. Območja, kjer je ovčereja in kozjereja najbolj prisotna, so
Čičarija, Kras, Bovško in Cerkljansko hribovje. Ker je slika za pojavljan-
je ovc zelo podobna sliki pojavljanja ovc in koz za vsa območja razen Alp,
lahko sklepamo, da se na teh območjih pojavlja predvsem ovčereja, ne pa
tudi kozjereja.
Iz analize števila svinj po k. o. (slika 11.32) razberemo, da se svinje naj
izraziteje pojavljajo na Krasu, v Posočju, v obalnem predelu, na Goriškem
in v severozahodni Sloveniji. Analiza gostote svinj na km2 (slika 11.33) naj
bolj izpostavi osrednji del območja (Goriško, del Krasa, del Posočja in
Cerkljanskega hribovja ter koprsko zaledje). Število svinj na prebivalca (sli-
ka 11.34) pa pokaže precej enakomernejšo sliko; kot območja, kjer svinjereja
ni prisotna, izstopajo le Julijske Alpe in delno obalno območje.
Voli (slike 11.35, 11.36 in 11.37) se pojavljajo skoraj povsod razen v viš-
jeležečem alpskem svetu in Posočju, nekoliko manj pa tudi v primor-
ju. Analizi gostote volov na km2 in na prebivalca to potrjujeta, razpore
ditev pa je še enakomernejša preko celotnega območja, kjer se te živali
pojavljajo.
Glede telet (slike 11.38, 11.39 in 11.40) je iz rezultatov analiz možno pred-
videvati, da niso bila povsod popisana kot samostojna kategorija, saj se na
večjem delu ozemlja ne pojavljajo, ali pa da so bila dejansko prisotna samo
ponekod. Sicer izstopajo Goriška, del Posočja in Cerkljanskega hribovja,
Vipavska dolina in Brkini.
3.2 Povezava med fizičnogeografskimi značilnostmi in živinorejo
V nadaljevanju smo poskušali analizirati povezavo nadmorske višine in
pojavljanje posameznih vrst živine. Iz grafov 11.4 in 11.5 lahko razberemo,
da je pojavljanje oslov in konjev obratno sorazmerno povezano z nadmor-
sko višino. Posebej izrazito je to pri oslih, ki se pojavljajo zgolj v nižjeleže-
čih, južnih predelih preučevanega območja.
Grafa 11.6 in 11.7 prikazujeta, kako število krav, ovc in koz narašča pre-
mo sorazmerno z nadmorsko višino. V najvišjih nadmorskih višinah pa
se pojavljajo le še ovce in koze, število krav upade. Grafa 11.8 in 11.9 pri-
kazujeta manj intenzivno, obratno sorazmerno povezavo med svinjami in
voli ter nadmorsko višino. Svinje in voli se pojavljajo predvsem na nižjih in
zmernih nadmorskih višinah.
319
