Page 19 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
model za pr eučevanje izseljenskih skupnosti na k anadsko-slovenskem pr imeru
Tabela 1: Ohranjanje in krepitev narodne identitete
OHRANJANJE IN KREPITEV NARODNE IDENTITETE
JEZIKOSLOVJE/SOCIOLINGVISTIKA LITERARNA ZGODOVINA
OCENA ETNIČNO-JEZIKOVNE UDEJANJANJE NARODNEGA POZIVA
VITALNOSTI ocena in dvig vitalnosti (dejanja/krepitev)
ocena vitalnosti – spremenljivke za determini- Materialni dejavniki udejanjanja narodnega po-
ranje emp. realnosti ziva v literaturi po Potoccu (2012):
Taksonomija spremenljivk po Gilesovem - družbenozgodovinski razvoj;
modelu, ki določajo emp. realnost: - institucije in mediji
- statusne (pravni, politični, ekonomski, - založniški trg
- literarni sistem
socialni, družbeno-zgodovinski, jezikovni - šolski sistem
status)
- demografske (nacionalni teritorij,
koncentracija razmerja, absolutno število,
naravni prirastek, mešani zakoni, imigracije,
emigracije)
- institucionalna podpora (državna in/ali lastna
v organizaciji manjšine, množična občila,
vzgoja in izobraževanje, administrativne
usluge, industrija, religija, kultura, stiki z
matico)
(Nečak Luk 1998, 35)
+ subjektivni vidik:
Mullerjeve postavke za participativni model:
identitete; delovni jezik; delovna dinamika
in predpozicije; razmerja in dogovori; ter
kolektivne akcije.
(Muller in Druin 2003, 12)
v izseljenski skupnosti izkazal za dejavnega in smo zato načrtno največ časa
posvetili ravno šolstvu. Nadalje pa moramo dodati, da se narodni poziv na
tem področju ne izraža zgolj in samo v šolstvu, torej v slovenski sobotni šoli
in tečajih slovenščine kot drugega tujega jezika, pač pa tudi širše v skupno-
sti, v celotni sferi vzgoje in izobraževanja, saj se izvajajo in so močno zasto-
pane še izobraževalne dejavnosti v zvezi s športom in glasbo. Pevski zbori,
folklora in skavti so namreč tudi pojmovani kot institucije, ravno tako kot
slovenska šola. Za primer manjšinske skupnosti potemtakem trdimo, da
šele vse te institucije skupaj tvorijo izobraževalni sistem za udejanjanje nar-
odnega poziva, in ne zgolj šolstvo. Namesto šolskega sistema kot dejavnika
narodnega poziva zato določimo širše področje, vzgojo in izobraževanje. V
določanju specifičnih dejavnikov za manjšinsko skupnost niti ne izpustimo
Potoccove predpostavke za znotrajbesedilno analizo literature z dokumen-
tarnimi viri, in njegove trditve, da se narodni poziv ne udejanja samo z lit-
eraturo kot produkti, ampak tudi vsebinsko. To je namreč zelo pomembno
17
Tabela 1: Ohranjanje in krepitev narodne identitete
OHRANJANJE IN KREPITEV NARODNE IDENTITETE
JEZIKOSLOVJE/SOCIOLINGVISTIKA LITERARNA ZGODOVINA
OCENA ETNIČNO-JEZIKOVNE UDEJANJANJE NARODNEGA POZIVA
VITALNOSTI ocena in dvig vitalnosti (dejanja/krepitev)
ocena vitalnosti – spremenljivke za determini- Materialni dejavniki udejanjanja narodnega po-
ranje emp. realnosti ziva v literaturi po Potoccu (2012):
Taksonomija spremenljivk po Gilesovem - družbenozgodovinski razvoj;
modelu, ki določajo emp. realnost: - institucije in mediji
- statusne (pravni, politični, ekonomski, - založniški trg
- literarni sistem
socialni, družbeno-zgodovinski, jezikovni - šolski sistem
status)
- demografske (nacionalni teritorij,
koncentracija razmerja, absolutno število,
naravni prirastek, mešani zakoni, imigracije,
emigracije)
- institucionalna podpora (državna in/ali lastna
v organizaciji manjšine, množična občila,
vzgoja in izobraževanje, administrativne
usluge, industrija, religija, kultura, stiki z
matico)
(Nečak Luk 1998, 35)
+ subjektivni vidik:
Mullerjeve postavke za participativni model:
identitete; delovni jezik; delovna dinamika
in predpozicije; razmerja in dogovori; ter
kolektivne akcije.
(Muller in Druin 2003, 12)
v izseljenski skupnosti izkazal za dejavnega in smo zato načrtno največ časa
posvetili ravno šolstvu. Nadalje pa moramo dodati, da se narodni poziv na
tem področju ne izraža zgolj in samo v šolstvu, torej v slovenski sobotni šoli
in tečajih slovenščine kot drugega tujega jezika, pač pa tudi širše v skupno-
sti, v celotni sferi vzgoje in izobraževanja, saj se izvajajo in so močno zasto-
pane še izobraževalne dejavnosti v zvezi s športom in glasbo. Pevski zbori,
folklora in skavti so namreč tudi pojmovani kot institucije, ravno tako kot
slovenska šola. Za primer manjšinske skupnosti potemtakem trdimo, da
šele vse te institucije skupaj tvorijo izobraževalni sistem za udejanjanje nar-
odnega poziva, in ne zgolj šolstvo. Namesto šolskega sistema kot dejavnika
narodnega poziva zato določimo širše področje, vzgojo in izobraževanje. V
določanju specifičnih dejavnikov za manjšinsko skupnost niti ne izpustimo
Potoccove predpostavke za znotrajbesedilno analizo literature z dokumen-
tarnimi viri, in njegove trditve, da se narodni poziv ne udejanja samo z lit-
eraturo kot produkti, ampak tudi vsebinsko. To je namreč zelo pomembno
17
