Page 18 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
zastavimo kot področja raziskovalčevega delovanja v skupnosti; torej ne
samo za opazovanje, kot bi bilo po Gilesovem modelu, ampak za področja
aktivne participacije. Slednje nam omogoča tako spremljanje kot morebi-
ti tudi apliciranje ustreznih smernic narodnega poziva za krepitev sloven-
ske narodne identitete. Literarni pristop skratka temelji na imaginarnem in
ideologiji, medtem ko sociolingvistični na empirični realnosti in instituciji.
Gilesov model izseljensko skupnost opazuje s perspektive večinskega nar-
oda oz. matične domovine, Potoccov pa znotraj in kot samostojno struk-
turo. Ker model po Potoccu ponuja rešitve za težave, na katere smo nal-
eteli pri rabi Gilesovega modela, se izkaže za ustrezno rešitev v obravnavi
ohranjanja ter krepitve narodne identitete, četudi gre v našem primeru za
izseljensko skupnost in ne za enonacionalno večinsko strukturo z namen-
om državotvornosti, kot je to pri Potoccu. Za kanadski in slovenski prim-
er Potocco ugotavlja, da sta izhajala iz splošne paradigme evropskega in
neevropskega kulturnega nacionalizma (2012, 241), kar pomeni, da tip kon-
strukcije naroda ni utemeljen v politično-teritorialni ali državni enotnos-
ti, ampak v principu skupnega etničnega in kulturnega izvora (2012, 37).
Navedeno lahko velja tudi za izseljensko skupnost v sodobnem času, iz če-
sar lahko sklepamo, da lahko njegovi dejavniki za udejanjanje narodnega
poziva držijo tudi za izseljensko oz. manjšinsko skupnost.
Sčasoma se je izkazalo, da navedeno ne drži povsem in da moramo biti
pri opazovanju dejavnikov v manjšinski skupnosti natančnejši. Poglavitni
dejavniki so lahko v večji meri oslabljeni, narodni poziv pa se na primeru
izseljenske skupnosti udejanja tudi na drugih področjih. Z empiričnim pre-
verjanjem Potoccovega modela v sinhronem preučevanju smo potemtakem
določili dejavnike, ki veljajo za udejanjanje narodnega poziva, specifično
za izseljensko skupnost. V aplikativnem pristopu smo sodelovali v najra-
zličnejših dejavnostih skupnosti in ugotavljali, kje in kako se udejanja nar-
odni poziv. Dejanja kanadsko-slovenskega primera smo torej analizirali
tako predvsem na recepcijski strani na vseh področjih, na nekaterih pa tudi
pri produkciji. Rezultati empiričnega pristopa se na prvi pogled ujemajo z
ugotovitvami Potocca. Četudi gre v našem primeru za sinhrono preučevan-
je manjšinske skupnosti v sodobnem času, drži, da so najmočnejši dejavni-
ki še vedno šolski sistem, literarna institucija ter družbeno-institucional-
ni kontekst (v diahronem preučevanju po Potoccu socio-historični razvoj).
Kljub temu pa je specifično za izseljensko skupnost potrebno obrazložiti
dejavnike po Potoccu ter določiti še druge, ki prav tako udejanjajo narodni
poziv. Potocco za enega izmed dejavnikov določa šolski sistem, ki se je tudi
16
zastavimo kot področja raziskovalčevega delovanja v skupnosti; torej ne
samo za opazovanje, kot bi bilo po Gilesovem modelu, ampak za področja
aktivne participacije. Slednje nam omogoča tako spremljanje kot morebi-
ti tudi apliciranje ustreznih smernic narodnega poziva za krepitev sloven-
ske narodne identitete. Literarni pristop skratka temelji na imaginarnem in
ideologiji, medtem ko sociolingvistični na empirični realnosti in instituciji.
Gilesov model izseljensko skupnost opazuje s perspektive večinskega nar-
oda oz. matične domovine, Potoccov pa znotraj in kot samostojno struk-
turo. Ker model po Potoccu ponuja rešitve za težave, na katere smo nal-
eteli pri rabi Gilesovega modela, se izkaže za ustrezno rešitev v obravnavi
ohranjanja ter krepitve narodne identitete, četudi gre v našem primeru za
izseljensko skupnost in ne za enonacionalno večinsko strukturo z namen-
om državotvornosti, kot je to pri Potoccu. Za kanadski in slovenski prim-
er Potocco ugotavlja, da sta izhajala iz splošne paradigme evropskega in
neevropskega kulturnega nacionalizma (2012, 241), kar pomeni, da tip kon-
strukcije naroda ni utemeljen v politično-teritorialni ali državni enotnos-
ti, ampak v principu skupnega etničnega in kulturnega izvora (2012, 37).
Navedeno lahko velja tudi za izseljensko skupnost v sodobnem času, iz če-
sar lahko sklepamo, da lahko njegovi dejavniki za udejanjanje narodnega
poziva držijo tudi za izseljensko oz. manjšinsko skupnost.
Sčasoma se je izkazalo, da navedeno ne drži povsem in da moramo biti
pri opazovanju dejavnikov v manjšinski skupnosti natančnejši. Poglavitni
dejavniki so lahko v večji meri oslabljeni, narodni poziv pa se na primeru
izseljenske skupnosti udejanja tudi na drugih področjih. Z empiričnim pre-
verjanjem Potoccovega modela v sinhronem preučevanju smo potemtakem
določili dejavnike, ki veljajo za udejanjanje narodnega poziva, specifično
za izseljensko skupnost. V aplikativnem pristopu smo sodelovali v najra-
zličnejših dejavnostih skupnosti in ugotavljali, kje in kako se udejanja nar-
odni poziv. Dejanja kanadsko-slovenskega primera smo torej analizirali
tako predvsem na recepcijski strani na vseh področjih, na nekaterih pa tudi
pri produkciji. Rezultati empiričnega pristopa se na prvi pogled ujemajo z
ugotovitvami Potocca. Četudi gre v našem primeru za sinhrono preučevan-
je manjšinske skupnosti v sodobnem času, drži, da so najmočnejši dejavni-
ki še vedno šolski sistem, literarna institucija ter družbeno-institucional-
ni kontekst (v diahronem preučevanju po Potoccu socio-historični razvoj).
Kljub temu pa je specifično za izseljensko skupnost potrebno obrazložiti
dejavnike po Potoccu ter določiti še druge, ki prav tako udejanjajo narodni
poziv. Potocco za enega izmed dejavnikov določa šolski sistem, ki se je tudi
16
