Page 125 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 125
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
je prek mobilnega telefona mogoče rezervirati hotelsko sobo, kupiti letal-
sko vozovnico, naročiti vstopnico za gledališče ali kino, preveriti stanje na
bančnem računu, plačevati račune, se sprehajati po internetu ali sprožiti
eksplozivno napravo. Tretja generacija mobilnih omrežij je šla v smeri uni-
verzalne možnosti komuniciranja (UMTS) kjerkoli, kadarkoli in s katero-
koli napravo. Živimo v času, ko so mobilni telefoni lahko povezani z oseb-
nim računalnikom in prek tega z vsemi napravami, ki delujejo na elektriko.
Tako je prek mobilnega telefona mogoče vklopiti pralni stroj ali pečico ali
pa aktivirati bombo. Filmska fantazma o lahkotnem uravnavanju sveta s
pritiskanjem na gumbe ustvarja izkrivljene občutke nadzora, moči. Stalna
pripetost na elektronske impulze in signale prej kaže na tesnobno boja-
zen sodobnega človeka pred izgubo kompasa in padcem v virtualni kaos
sodobnih tehnologij. Ena od raziskovalk v prvem projektu je v svojem te-
renskem zvezku z veliko mero avtorefleksije zapisala:
Včasih se zalotim pri razmišljanju, da nikomur ni mar zame, če
mobilni telefon dalj časa ne zazvoni. Zaradi zvonjenja se počuti-
mo popularni, telefonov ne ugašamo, ker želimo, da nas pokliče-
jo, ker hočemo, da ljudje okoli nas vedo, da nas kličejo. Da imamo
nekoga, ki mu je mar za nas.
Obsesijo s permanentno dosegljivostjo in vključenostjo v mobilno re-
alnost nekateri filozofi in sociologi razlagajo z razsrediščenostjo subjekta,
ki ostaja v svetu neštetih možnosti in razpoložljivosti dezorientiran in ne-
potešen. Neki srednješolec je na vprašanje, kaj bi mu pomenila kraja ali iz-
guba mobilnega telefona, podal ne tako zelo presenetljiv, a vendarle po-
menljiv odgovor:
To bi bil pravi 'šit’. Ne le, da bi šle k vragu vse telefonske številke,
ki jih mam spravljene v mobitelu, huje bi blo to, da kar naenkrat
ne bi bil več dosegljiv. Verjetno bi takoj šel kupit nov aparat, saj ne
bi zdržal niti par ur brez mobitela.
Seznam primerov prežetosti z mobilno realnostjo iz naše observacij-
ske raziskave presega dolžino tega poglavja. Neki šestošolec je npr. eni iz-
med sodelavk raziskave zgroženo priznal, da dva sošolca v razredu še ni-
mata mobilnega telefona. Povedal ji je še, da sta zaradi tega tarča posmeha,
in tako pogosto izolirana iz kroga »mobilnih sošolcev«, vendar se mu je to
zdelo čisto normalno, saj se danes po njegovem pričakuje, da ima vsak mo-
bilni telefon. Nekaj študentov je zatrdilo, da imajo mobilni telefon vklo-
pljen tudi med predavanji in da nemalokrat pozornost posvečajo pisanju
125
je prek mobilnega telefona mogoče rezervirati hotelsko sobo, kupiti letal-
sko vozovnico, naročiti vstopnico za gledališče ali kino, preveriti stanje na
bančnem računu, plačevati račune, se sprehajati po internetu ali sprožiti
eksplozivno napravo. Tretja generacija mobilnih omrežij je šla v smeri uni-
verzalne možnosti komuniciranja (UMTS) kjerkoli, kadarkoli in s katero-
koli napravo. Živimo v času, ko so mobilni telefoni lahko povezani z oseb-
nim računalnikom in prek tega z vsemi napravami, ki delujejo na elektriko.
Tako je prek mobilnega telefona mogoče vklopiti pralni stroj ali pečico ali
pa aktivirati bombo. Filmska fantazma o lahkotnem uravnavanju sveta s
pritiskanjem na gumbe ustvarja izkrivljene občutke nadzora, moči. Stalna
pripetost na elektronske impulze in signale prej kaže na tesnobno boja-
zen sodobnega človeka pred izgubo kompasa in padcem v virtualni kaos
sodobnih tehnologij. Ena od raziskovalk v prvem projektu je v svojem te-
renskem zvezku z veliko mero avtorefleksije zapisala:
Včasih se zalotim pri razmišljanju, da nikomur ni mar zame, če
mobilni telefon dalj časa ne zazvoni. Zaradi zvonjenja se počuti-
mo popularni, telefonov ne ugašamo, ker želimo, da nas pokliče-
jo, ker hočemo, da ljudje okoli nas vedo, da nas kličejo. Da imamo
nekoga, ki mu je mar za nas.
Obsesijo s permanentno dosegljivostjo in vključenostjo v mobilno re-
alnost nekateri filozofi in sociologi razlagajo z razsrediščenostjo subjekta,
ki ostaja v svetu neštetih možnosti in razpoložljivosti dezorientiran in ne-
potešen. Neki srednješolec je na vprašanje, kaj bi mu pomenila kraja ali iz-
guba mobilnega telefona, podal ne tako zelo presenetljiv, a vendarle po-
menljiv odgovor:
To bi bil pravi 'šit’. Ne le, da bi šle k vragu vse telefonske številke,
ki jih mam spravljene v mobitelu, huje bi blo to, da kar naenkrat
ne bi bil več dosegljiv. Verjetno bi takoj šel kupit nov aparat, saj ne
bi zdržal niti par ur brez mobitela.
Seznam primerov prežetosti z mobilno realnostjo iz naše observacij-
ske raziskave presega dolžino tega poglavja. Neki šestošolec je npr. eni iz-
med sodelavk raziskave zgroženo priznal, da dva sošolca v razredu še ni-
mata mobilnega telefona. Povedal ji je še, da sta zaradi tega tarča posmeha,
in tako pogosto izolirana iz kroga »mobilnih sošolcev«, vendar se mu je to
zdelo čisto normalno, saj se danes po njegovem pričakuje, da ima vsak mo-
bilni telefon. Nekaj študentov je zatrdilo, da imajo mobilni telefon vklo-
pljen tudi med predavanji in da nemalokrat pozornost posvečajo pisanju
125
