Page 146 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 146
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
INFž3: »v Sloveniji se poroča preveč osrednjeslovensko. Ljubljana
je zelo ljubljanocentrična in jaz pravim, da smo mi verjetno to-
liko prisotni, kot je prisotno eno Prekmurje. Se pravi zelo malo,
ker tudi Ljubljana težko dojema Slovenijo kot celoto. V medijih je
zelo prisotna Ljubljana, mi smo pa še čez mejo, tako da je interes
relativen.«; INFm10: »Vloga italijanskih medijev pri poročanju o
manjšini pa je sploh na nikakršnem nivoju. Mislim, da se sploh ne
zanimajo.«;)
– dramatizacija manjšine: strategija tabloidiziranega, pretežno ne-
gativnega interesa medijev za konflikte, škandale, senzacionalne
novice, medtem ko manjšinski vsakdan ostaja zunaj uredniške
pozitivne selekcije (INFm1: »Osrednji slovenski mediji se zanima-
jo za manjšino samo takrat, ko nastopi nek problem … Tudi RTV
Slovenija pride s kamero v Trst samo, ko pride do kakega inciden-
ta, oziroma če pomažejo več tabel, pomažejo spomenike, če pride
do kakega napada, o pozitivnih stvareh pa ne poročajo.«; INFž3:
»V slovenskih medijih smo žal vedno prisotni, kadar se ustvarja
kakšen problem […] to je stvar uredniške politike … Različnost v
manjšini je v glavnem vedno prikazana negativno, se pravi kot raz-
klanost oziroma razdeljenost, ne kot različnost.«; INFž5: »Pridejo,
kadar se nekaj zgodi.«; INFm10: »O manjšini se poroča samo tak-
rat, če kaj poči, če je kaj senzacionalnega … ampak to je tudi v no-
vinarski logiki, da mora biti najprej požar, da greš gasit. Če ni po-
žara, ne greš gasit. Tako da je tudi v časopisih tako, najprej se mora
nekaj zelo, zelo takega zgoditi, da se poroča, ampak običajno se ni-
koli nič takega ne zgodi.«)
– rekontekstualizacija manjšine: sposobnost avtorefleksije, ki pri-
vede do preurejanja pogleda na afirmativne diskurze o družbe-
ni poziciji skupnosti (INFm1: »Sami smo si malo krivi, da smo za
slovenske medije zgolj ali samo problem. Naše organizacije se s tega
vidika ne znajo promovirati, niso medijsko zanimive, ker ne po-
šiljajo kakšnih tiskovnih sporočil ali kaj podobnega. S tega vidi-
ka smo si sami krivi.«; INFm2: »Moramo si priznati tudi mi sami,
da notranjepolitična razklanost manjšine vpliva na njeno medijsko
prikazovanje … Ta razklanost v manjšini je za nas skoraj pogub-
na, ker imamo na vseh področjih dve težišči, tako da se vlečemo že
iz povojne zgodovine in namesto, da bi gledali naprej, gledamo še
vedno preveč nazaj. Predvsem pa ne upoštevamo želje mladih in se
146
INFž3: »v Sloveniji se poroča preveč osrednjeslovensko. Ljubljana
je zelo ljubljanocentrična in jaz pravim, da smo mi verjetno to-
liko prisotni, kot je prisotno eno Prekmurje. Se pravi zelo malo,
ker tudi Ljubljana težko dojema Slovenijo kot celoto. V medijih je
zelo prisotna Ljubljana, mi smo pa še čez mejo, tako da je interes
relativen.«; INFm10: »Vloga italijanskih medijev pri poročanju o
manjšini pa je sploh na nikakršnem nivoju. Mislim, da se sploh ne
zanimajo.«;)
– dramatizacija manjšine: strategija tabloidiziranega, pretežno ne-
gativnega interesa medijev za konflikte, škandale, senzacionalne
novice, medtem ko manjšinski vsakdan ostaja zunaj uredniške
pozitivne selekcije (INFm1: »Osrednji slovenski mediji se zanima-
jo za manjšino samo takrat, ko nastopi nek problem … Tudi RTV
Slovenija pride s kamero v Trst samo, ko pride do kakega inciden-
ta, oziroma če pomažejo več tabel, pomažejo spomenike, če pride
do kakega napada, o pozitivnih stvareh pa ne poročajo.«; INFž3:
»V slovenskih medijih smo žal vedno prisotni, kadar se ustvarja
kakšen problem […] to je stvar uredniške politike … Različnost v
manjšini je v glavnem vedno prikazana negativno, se pravi kot raz-
klanost oziroma razdeljenost, ne kot različnost.«; INFž5: »Pridejo,
kadar se nekaj zgodi.«; INFm10: »O manjšini se poroča samo tak-
rat, če kaj poči, če je kaj senzacionalnega … ampak to je tudi v no-
vinarski logiki, da mora biti najprej požar, da greš gasit. Če ni po-
žara, ne greš gasit. Tako da je tudi v časopisih tako, najprej se mora
nekaj zelo, zelo takega zgoditi, da se poroča, ampak običajno se ni-
koli nič takega ne zgodi.«)
– rekontekstualizacija manjšine: sposobnost avtorefleksije, ki pri-
vede do preurejanja pogleda na afirmativne diskurze o družbe-
ni poziciji skupnosti (INFm1: »Sami smo si malo krivi, da smo za
slovenske medije zgolj ali samo problem. Naše organizacije se s tega
vidika ne znajo promovirati, niso medijsko zanimive, ker ne po-
šiljajo kakšnih tiskovnih sporočil ali kaj podobnega. S tega vidi-
ka smo si sami krivi.«; INFm2: »Moramo si priznati tudi mi sami,
da notranjepolitična razklanost manjšine vpliva na njeno medijsko
prikazovanje … Ta razklanost v manjšini je za nas skoraj pogub-
na, ker imamo na vseh področjih dve težišči, tako da se vlečemo že
iz povojne zgodovine in namesto, da bi gledali naprej, gledamo še
vedno preveč nazaj. Predvsem pa ne upoštevamo želje mladih in se
146
