Page 148 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 148
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
sotni v italijanskem mediju kot v slovenskem. Tudi za Piccolo nis-
mo tržno zanimivi, ampak kljub temu pišejo o nas.«; INFž6: »… po
vstopu Slovenije v EU slovenski mediji posvečajo malo več pozor-
nosti. Vidim, da sledijo, poročajo in v tem se je stanje tudi spreme-
nilo od prej. Prej sem dostikrat imela občutek, da ne sledijo vsemu,
kar se dogaja izven meje Republike Slovenije. Danes je tudi ta ob-
čutek v medijih, da postaja to enoten prostor in da smo mi skoraj
enakovredni državljanom, ki živijo v Republiki Sloveniji.«)
– folklorizacija manjšine: urbano kulturo manjšine izrivajo nje-
ne pogostokrat eksotizirane in medijsko stilizirane folkloristič-
ne upodobitve (INFm7: »se mi zdi, da se slovenski mediji fokusira-
jo na zadevah, ki so tako folklorno paternalistične, in ne na tisto,
kar bi lahko bilo, ne samo, kar bi mi potrebovali, ampak tudi tisto,
kar bi bilo koristno za bralce v Sloveniji.«; INFm10: »Če že kaj pi-
šejo o nas, so informacije bolj folklorne. Folklornega značaja, ja.«;
INFm11: »Slovenska manjšina v Italiji ni folklorna skupina … mi
nismo folklorna skupina. Slovenci v zamejstvu smo normalni drža-
vljani, ki živimo, ki se borimo z našim delom.«, INFž15: »Absolutno
nič nimam proti ruralnemu življenju. Sama ga zelo cenim, imamo
nekaj zelo uveljavljenih kmetov in zelo priznanih vinogradnikov,
toda slovenska manjšina v Italiji ni samo ruralno življenje trža-
škega zaledja. Obstaja bogata urbana skupnost inovativnih ljudi,
o kateri nič ne zvemo v medijih, ne pa kot le iz odmaknjenih vasi
sestavljeno skupnost … Zakaj pa potem nastane ta vtis? Zato, ker
so vasi še vedno pretežno slovenske. Slovenstvo je v vaseh bolj pre-
poznavno kot v mestu. V mestu ni prepoznavno, ker je zelo malo
vidne dvojezičnosti, če sploh je kje … In mediji verjetno potem avto-
matično mislijo, da so Slovenci samo v okolici.«; INFm13: »Ruralni
dogodki vsekakor so bolj v medijih. Mesto Trst se je izpraznilo, ven-
dar ne v smislu, da so se ljudje izselili v okolico in si tam ustvar-
jajo kmetije. Tam imajo le hišo, vilo, živijo pa meščansko življenje
… Pravzaprav je to posledica nekega višjega blagostanja. Nekateri
mestni predeli, kot je recimo Sveti Jakob, kjer je bilo nekoč ogrom-
no Slovencev, ta zdaj velja za predmestje nižjega ranga. Ni naklju-
čje, da tam živijo v glavnem priseljenci.«)
– fragmentacija manjšine: prikazovanje zamejstva zgolj skozi se-
lektivno optiko prisotnosti slovenske manjšine, izključujoč pri-
sotnost in pomen večinskega prebivalstva in drugih manjšin
148
sotni v italijanskem mediju kot v slovenskem. Tudi za Piccolo nis-
mo tržno zanimivi, ampak kljub temu pišejo o nas.«; INFž6: »… po
vstopu Slovenije v EU slovenski mediji posvečajo malo več pozor-
nosti. Vidim, da sledijo, poročajo in v tem se je stanje tudi spreme-
nilo od prej. Prej sem dostikrat imela občutek, da ne sledijo vsemu,
kar se dogaja izven meje Republike Slovenije. Danes je tudi ta ob-
čutek v medijih, da postaja to enoten prostor in da smo mi skoraj
enakovredni državljanom, ki živijo v Republiki Sloveniji.«)
– folklorizacija manjšine: urbano kulturo manjšine izrivajo nje-
ne pogostokrat eksotizirane in medijsko stilizirane folkloristič-
ne upodobitve (INFm7: »se mi zdi, da se slovenski mediji fokusira-
jo na zadevah, ki so tako folklorno paternalistične, in ne na tisto,
kar bi lahko bilo, ne samo, kar bi mi potrebovali, ampak tudi tisto,
kar bi bilo koristno za bralce v Sloveniji.«; INFm10: »Če že kaj pi-
šejo o nas, so informacije bolj folklorne. Folklornega značaja, ja.«;
INFm11: »Slovenska manjšina v Italiji ni folklorna skupina … mi
nismo folklorna skupina. Slovenci v zamejstvu smo normalni drža-
vljani, ki živimo, ki se borimo z našim delom.«, INFž15: »Absolutno
nič nimam proti ruralnemu življenju. Sama ga zelo cenim, imamo
nekaj zelo uveljavljenih kmetov in zelo priznanih vinogradnikov,
toda slovenska manjšina v Italiji ni samo ruralno življenje trža-
škega zaledja. Obstaja bogata urbana skupnost inovativnih ljudi,
o kateri nič ne zvemo v medijih, ne pa kot le iz odmaknjenih vasi
sestavljeno skupnost … Zakaj pa potem nastane ta vtis? Zato, ker
so vasi še vedno pretežno slovenske. Slovenstvo je v vaseh bolj pre-
poznavno kot v mestu. V mestu ni prepoznavno, ker je zelo malo
vidne dvojezičnosti, če sploh je kje … In mediji verjetno potem avto-
matično mislijo, da so Slovenci samo v okolici.«; INFm13: »Ruralni
dogodki vsekakor so bolj v medijih. Mesto Trst se je izpraznilo, ven-
dar ne v smislu, da so se ljudje izselili v okolico in si tam ustvar-
jajo kmetije. Tam imajo le hišo, vilo, živijo pa meščansko življenje
… Pravzaprav je to posledica nekega višjega blagostanja. Nekateri
mestni predeli, kot je recimo Sveti Jakob, kjer je bilo nekoč ogrom-
no Slovencev, ta zdaj velja za predmestje nižjega ranga. Ni naklju-
čje, da tam živijo v glavnem priseljenci.«)
– fragmentacija manjšine: prikazovanje zamejstva zgolj skozi se-
lektivno optiko prisotnosti slovenske manjšine, izključujoč pri-
sotnost in pomen večinskega prebivalstva in drugih manjšin
148
