Page 147 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 147
mediji v očeh nacionalne manjšine ...
še vedno prepiramo med rdečimi [levimi] in belimi [desnimi], kar
je za nas res škodljivo.«; INFm13: »Težko rečem, da slovenski mediji
premalo pišejo o nas, ker bi vsakdo zase to rekel. Vsak gleda s svoje-
ga zornega kota in si misli, da je center sveta, da bi vsi morali pisati
samo o njem … Tudi ne morem reči, da bi v slovenskih medijih bilo
kakšno načrtno zanemarjanje manjšine ali zamejstva … Včasih je
človek malo razočaran, ko si misli, da bi o čem pa morali poročati,
pa ne … Glavni problem nima nič z zamejstvom. V glavnem me-
dije danes zanima senzacija … Vendar to ni stvar zamejstva. Na
splošno je tak način poročanja. Jezim se, kadar poročajo o šolstvu
samo takrat, ko so kakšne težave, ki jih je potrebno reševati. Takrat
so vsi z mikrofoni okoli tebe. Take stvari potem ljudje berejo.«)
– komercializacija manjšine: oglaševanje v medijih kot oblika manj
šinskega dostopa do medijske objave (INFm4: »Ena raziskava, ki
je bila pripravljena v Sloveniji nekaj let nazaj, je pokazala, da 4 %
ljudi nekaj pozna o zamejcih. In če 4 % ljudi pozna problem za-
mejstev, se to reflektira tudi na politiko in medije. Za 4 % pa se jim
ne splača investirati, da nas pokrivajo, ker je premalo.«; INFm8:
»Verjetno bi morali začeti kupovati kakšne oglase v slovenskih me-
dijih in potem bi bili več prisotni. Imam vtis. Moraš kupiti to.«)
– rediskurzifikacija manjšine: žurnalistična sposobnost medijev, da
bodisi s spremembo diskurza v poročanju o manjšinah bodisi s
spremembo same pozicioniranosti manjšinskih tematik v okviru
medija prispevajo k destereotipizaciji manjšine (INFm4: »Treba je
ustvariti ene sisteme na nacionalni ravni. Dam primer … Prvi ča-
sopis, ki ga Italijani v tej naši deželi berejo, je Il piccolo. Italijanska
država smatra, da morajo biti bralci iz naše dežele obveščeni, kaj
se dogaja z italijansko manjšino v Istri, zato plačuje prispevek
Piccolu, da ima vsak dan eno stran o Istri in o manjšini. Zakaj ne
bi mi kaj podobnega napravili? Osrednji časopis ta trenutek je Delo
in slovenska država bi dala Delu en prispevek zato, da bi Delo ime-
lo pol strani o manjšinah. Na tak način tisti, ki prebira Delo, dobi
vsak dan vesti iz manjšine in se informira.«)
– normalizacija manjšine: prikazovanje prisotnosti manjšine v ne-
kem prostoru kot nekaj običajnega (INFm4: »Moram pa reči, da je
osrednji časopis Piccolo v zadnjih letih izboljšal odnos do naše pri-
sotnosti. Prej smo bili sovražna skupnost, danes smo skupnost, ki
je večkrat prisotna. Pridemo že do paradoksa, da smo večkrat pri-
147
še vedno prepiramo med rdečimi [levimi] in belimi [desnimi], kar
je za nas res škodljivo.«; INFm13: »Težko rečem, da slovenski mediji
premalo pišejo o nas, ker bi vsakdo zase to rekel. Vsak gleda s svoje-
ga zornega kota in si misli, da je center sveta, da bi vsi morali pisati
samo o njem … Tudi ne morem reči, da bi v slovenskih medijih bilo
kakšno načrtno zanemarjanje manjšine ali zamejstva … Včasih je
človek malo razočaran, ko si misli, da bi o čem pa morali poročati,
pa ne … Glavni problem nima nič z zamejstvom. V glavnem me-
dije danes zanima senzacija … Vendar to ni stvar zamejstva. Na
splošno je tak način poročanja. Jezim se, kadar poročajo o šolstvu
samo takrat, ko so kakšne težave, ki jih je potrebno reševati. Takrat
so vsi z mikrofoni okoli tebe. Take stvari potem ljudje berejo.«)
– komercializacija manjšine: oglaševanje v medijih kot oblika manj
šinskega dostopa do medijske objave (INFm4: »Ena raziskava, ki
je bila pripravljena v Sloveniji nekaj let nazaj, je pokazala, da 4 %
ljudi nekaj pozna o zamejcih. In če 4 % ljudi pozna problem za-
mejstev, se to reflektira tudi na politiko in medije. Za 4 % pa se jim
ne splača investirati, da nas pokrivajo, ker je premalo.«; INFm8:
»Verjetno bi morali začeti kupovati kakšne oglase v slovenskih me-
dijih in potem bi bili več prisotni. Imam vtis. Moraš kupiti to.«)
– rediskurzifikacija manjšine: žurnalistična sposobnost medijev, da
bodisi s spremembo diskurza v poročanju o manjšinah bodisi s
spremembo same pozicioniranosti manjšinskih tematik v okviru
medija prispevajo k destereotipizaciji manjšine (INFm4: »Treba je
ustvariti ene sisteme na nacionalni ravni. Dam primer … Prvi ča-
sopis, ki ga Italijani v tej naši deželi berejo, je Il piccolo. Italijanska
država smatra, da morajo biti bralci iz naše dežele obveščeni, kaj
se dogaja z italijansko manjšino v Istri, zato plačuje prispevek
Piccolu, da ima vsak dan eno stran o Istri in o manjšini. Zakaj ne
bi mi kaj podobnega napravili? Osrednji časopis ta trenutek je Delo
in slovenska država bi dala Delu en prispevek zato, da bi Delo ime-
lo pol strani o manjšinah. Na tak način tisti, ki prebira Delo, dobi
vsak dan vesti iz manjšine in se informira.«)
– normalizacija manjšine: prikazovanje prisotnosti manjšine v ne-
kem prostoru kot nekaj običajnega (INFm4: »Moram pa reči, da je
osrednji časopis Piccolo v zadnjih letih izboljšal odnos do naše pri-
sotnosti. Prej smo bili sovražna skupnost, danes smo skupnost, ki
je večkrat prisotna. Pridemo že do paradoksa, da smo večkrat pri-
147
